Če si poročena, si v zakonski zvezi. Če nisi, si v izvenzakonski zvezi. Torej nisi poročena, nimaš poročnega lista. Poskusi se pozanimat na občini ali csd. Ne vem zakaj je sploh to pomembno. Če si zaradi tega naletela kje na težave, pa bi bilo lepo, da svoje izkušnje deliš tudi tukaj, da lahko ostale malo razsvetliš.

a ne velja, da je za koruznike potrdilo, poroka itd, samo ritobrisni papir???? očitno ne…

Pri dedovanju kar zna bit problem, ker se lahko pojavijo dediči, ki zahtevajo nujni delež, ker vidva recimo “ne obstajata”…
[/quote]

Od kod pa tebi to?

Če nič drugega, imata otroka in ne more prit noben drug nujni dedič.
[/quote]

Recimo, da mama in otrok umreta v prometni nesreči (želim jima seveda, da bosta zdrava in vesela še vrsto let in da ne bo kake nesreče, ampak samo kot primer). V tem primeru se bo stvar zapletla, kar se dedovanja tiče.

Hja, praktično sta koruznika, teoretično pa ne, ker živita na ločenih naslovih. Tako, da zakonsko nista koruznika. Če bi bila skupaj prijavljena pa ja, potem je isto kot bi bila poročena. Samo kaj, ko uradno ne živita skupaj.

Rabim ga za karkoli. Za dedovanje ni problem. Obstajajo oporoke. Rada bi pač imela potrdilo, da živiva v izven zakonski skupnosti.
[/quote]

Pri dedovanju kar zna bit problem, ker se lahko pojavijo dediči, ki zahtevajo nujni delež, ker vidva recimo “ne obstajata”…
[/quote]

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.

Zunajzakonska skupnost lahko obstaja tudi, če dva živita na različnih naslovih. Življenje na istem naslovu je eden od znakov, ki lahko dokazujejo obstoj skupnosti (v kompletu z drugimi znaki), ni pa nujno potreben. Vir: primeri iz sodne prakse.

Ne verjamem, da 20 let živiš v blaženi nevednosti, zakaj je tvoj tip prijavljen drugje. Mislim, da prekleto dobro veš.

Pri dedovanju kar zna bit problem, ker se lahko pojavijo dediči, ki zahtevajo nujni delež, ker vidva recimo “ne obstajata”…
[/quote]

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.
[/quote]

ah joj, da te kaj ne preseneti. Z navadno oporoko lahko pri nas zapustnik razpolaga samo s polovico svojega premoženja.

Od kod pa tebi to?

Če nič drugega, imata otroka in ne more prit noben drug nujni dedič.
[/quote]

Recimo, da mama in otrok umreta v prometni nesreči (želim jima seveda, da bosta zdrava in vesela še vrsto let in da ne bo kake nesreče, ampak samo kot primer). V tem primeru se bo stvar zapletla, kar se dedovanja tiče.
[/quote]

Ja točno na take situacije sem mislila.

Pri dedovanju kar zna bit problem, ker se lahko pojavijo dediči, ki zahtevajo nujni delež, ker vidva recimo “ne obstajata”…
[/quote]

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.
[/quote]

O, ja, kar misli si.

Hja, praktično sta koruznika, teoretično pa ne, ker živita na ločenih naslovih. Tako, da zakonsko nista koruznika. Če bi bila skupaj prijavljena pa ja, potem je isto kot bi bila poročena. Samo kaj, ko uradno ne živita skupaj.
[/quote]
Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.

Hja, praktično sta koruznika, teoretično pa ne, ker živita na ločenih naslovih. Tako, da zakonsko nista koruznika. Če bi bila skupaj prijavljena pa ja, potem je isto kot bi bila poročena. Samo kaj, ko uradno ne živita skupaj.
[/quote]
Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

Kaj pa potem? Skupen otrok? To ni merodajno. Kaj še?

Hja, praktično sta koruznika, teoretično pa ne, ker živita na ločenih naslovih. Tako, da zakonsko nista koruznika. Če bi bila skupaj prijavljena pa ja, potem je isto kot bi bila poročena. Samo kaj, ko uradno ne živita skupaj.
[/quote]
Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

V kolikor pride do kake nesreče, mi verjemi, da bodo potencialni dediči z veseljem izkoristili to, da uradno ne živita skupaj.
Ja in kljub oporoki obstajajo nujni deleži.

Hja, praktično sta koruznika, teoretično pa ne, ker živita na ločenih naslovih. Tako, da zakonsko nista koruznika. Če bi bila skupaj prijavljena pa ja, potem je isto kot bi bila poročena. Samo kaj, ko uradno ne živita skupaj.
[/quote]
Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

Torej, imam recimo enega kolega. Jaz umrem in on lahko začne trditi, da sva bila v izvenzakonski skupnosti, da bi dedoval. Čeprav v resnici nisva bila par, ampak kdo ve, razen naju, da nisva par, da sva samo prijatelja?

Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

Kaj pa potem? Skupen otrok? To ni merodajno. Kaj še?
[/quote]
Ja skupen otrok je merodajen, se šteje avtomatsko, da si v skupnosti in moraš dokazovati nasprotno.
je pa res, da moraš v vsakem postopku obstoj zveze dokazovati in štejejo različni dokazi. Zna biti zakomplicirano.

v bistvu bi avtorica lahko povedala kaj več…predvidevam, da sta se 20 let šla igrico ” kako potegniti čim več sociale, potnih stroškov itd…” sedaj pa se je nekaj spremenilo ( recimo nekdo zadel na lotu) in je sranje v bajti, ker dobitnik noče deliti…..a naj spečem kokice?

Zunajzakonska skupnost lahko obstaja tudi, če dva živita na različnih naslovih. Življenje na istem naslovu je eden od znakov, ki lahko dokazujejo obstoj skupnosti (v kompletu z drugimi znaki), ni pa nujno potreben. Vir: primeri iz sodne prakse.
[/quote]
Ampak ona bi rada potrdilo kjer bi pisalo “ze 20 let ziviva skupaj, na istem naslovu, ceprav je on ves ta cas prijavljen drugje” to je kot ce bi hotel.pisno potrdilo, da je ze 20let v prekrsku.

Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

Torej, imam recimo enega kolega. Jaz umrem in on lahko začne trditi, da sva bila v izvenzakonski skupnosti, da bi dedoval. Čeprav v resnici nisva bila par, ampak kdo ve, razen naju, da nisva par, da sva samo prijatelja?
[/quote]

vse radovedne sosede:) Čisto komot mu uspe, da dokaže, če sta se recimo veliko družila, pa je morda on zate ali ti zanj urejal kakšne formalne zadeve, pa par prič naheca, da pričajo njemu v prid…

Kaj pa potem? Skupen otrok? To ni merodajno. Kaj še?
[/quote]
Ja skupen otrok je merodajen, se šteje avtomatsko, da si v skupnosti in moraš dokazovati nasprotno.
je pa res, da moraš v vsakem postopku obstoj zveze dokazovati in štejejo različni dokazi. Zna biti zakomplicirano.
[/quote]

Ogromno ljudi ima skupne otroke pa niso 1 dan živeli skupaj, niti ne plačujejo preživnine. Na ta način bi bilo potem ogromno izven zakonskih skupnosti- veliko, veliko več, kot jih je.

Pri dedovanju kar zna bit problem, ker se lahko pojavijo dediči, ki zahtevajo nujni delež, ker vidva recimo “ne obstajata”…
[/quote]

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.
[/quote]

Če je oporoka, izločeni dediči seveda lahko zahtevajo nujne deleže (polovico tega, kar bi po zakonu dobili).

Zunajzakonska skupnost lahko obstaja tudi, če dva živita na različnih naslovih. Življenje na istem naslovu je eden od znakov, ki lahko dokazujejo obstoj skupnosti (v kompletu z drugimi znaki), ni pa nujno potreben. Vir: primeri iz sodne prakse.
[/quote]
Ampak ona bi rada potrdilo kjer bi pisalo “ze 20 let ziviva skupaj, na istem naslovu, ceprav je on ves ta cas prijavljen drugje” to je kot ce bi hotel.pisno potrdilo, da je ze 20let v prekrsku.
[/quote]

Več kot 20 let živijo skupaj, ona, on in njun otrok. Rada bi imela potrdilo, da živita v izvenzakonski skupnosti.

Ja skupen otrok je merodajen, se šteje avtomatsko, da si v skupnosti in moraš dokazovati nasprotno.
je pa res, da moraš v vsakem postopku obstoj zveze dokazovati in štejejo različni dokazi. Zna biti zakomplicirano.
[/quote]

Ogromno ljudi ima skupne otroke pa niso 1 dan živeli skupaj, niti ne plačujejo preživnine. Na ta način bi bilo potem ogromno izven zakonskih skupnosti- veliko, veliko več, kot jih je.
[/quote]

ti pa živiš v čudnem okolju, poznam zelo malo takih primerov. Je pa v romskem okolju tako kot praviš.

Ja skupen otrok je merodajen, se šteje avtomatsko, da si v skupnosti in moraš dokazovati nasprotno.
je pa res, da moraš v vsakem postopku obstoj zveze dokazovati in štejejo različni dokazi. Zna biti zakomplicirano.
[/quote]

Ogromno ljudi ima skupne otroke pa niso 1 dan živeli skupaj, niti ne plačujejo preživnine. Na ta način bi bilo potem ogromno izven zakonskih skupnosti- veliko, veliko več, kot jih je.
[/quote]
Uradno so to izvenzakonske skupnosti.

Jp, ločeni naslovi se pri nas na veliko uporabljajo v primeru, ko se vleče od države koristi. Načeloma sem za to, da ko se z naknadno prijavo ugotovi takšno dejstvo, da bi se te koristi izterjale od prejemnikov. V bistvu me tole spominja na tisto, ko vsi čakamo na pravilno vključitev na zožano cesto, vedno, ampak res vedno pa od strani vpadajo pametnjakoviči, ki si mislijo, da v kolonah stojimo samo zato ker smo luzerji!

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.
[/quote]

Če je oporoka, izločeni dediči seveda lahko zahtevajo nujne deleže (polovico tega, kar bi po zakonu dobili).
[/quote]

Tudi jaz sem mislila, da se oporoki ne da oporekat, z nobenim zakonom, sredstvom.

Barca, ko te že imam na liniji, lepo prosim, kje se da opravit to registracijo IZS in kaj rabiva za pridobitev le-te ? Hvala.

Pri dedovanju kar zna bit problem, ker se lahko pojavijo dediči, ki zahtevajo nujni delež, ker vidva recimo “ne obstajata”…
[/quote]

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.
[/quote]

Ne klati neumnosti! Nujni delež dedičev 1. reda VEDNO pride v poštev! VEDNO! Razen, kadar zapustnik še za časa življenje sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju, samo tam ne. Povsod drugje pa!