Če je oporoka, izločeni dediči seveda lahko zahtevajo nujne deleže (polovico tega, kar bi po zakonu dobili).
[/quote]

Tudi jaz sem mislila, da se oporoki ne da oporekat, z nobenim zakonom, sredstvom.

Barca, ko te že imam na liniji, lepo prosim, kje se da opravit to registracijo IZS in kaj rabiva za pridobitev le-te ? Hvala.
[/quote]

Kolikor vem, izvenzakonske skupnosti ne registriraš https://e-uprava.gov.si/podrocja/druzina-otroci-zakonska-zveza/zunajzakonska-skupnost/zunajzakonska-skupnost.html, se pa ugotavlja različno za različne namene.
Lahko pa se gresta poročit, saj ni potreba žurka, prstani, sprememba priimka … gresta z dvema pričama in se poročita. Pa ker je vroče, greste potem še na sladoled in to je to.

Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

Kaj pa potem? Skupen otrok? To ni merodajno. Kaj še?
[/quote]
Tu imaš primer iz sodne prakse:
Vaš link

V tej sodbi med drugim piše tole:

“Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Življenje je pestro in ponuja številne primere, ki se med seboj pomembno razlikujejo. Primere iz sodne prakse je zato treba presojati kritično in z upoštevanjem vseh okoliščin posamičnega primera. Dejstvo, da tožnik in zapustnica nista bivala skupaj oziroma sta skupaj preživljala le vikende, še ne izključuje obstoja zunajzakonske skupnosti. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov sporazumno nista živela skupaj, njuna skupnost pa je imela druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi po 12. členu ZZZDR (lahko) izpolnjeni.”

Še enkrat: za obstoj zunajzakonske skupnosti ni potrebno živeti na istem naslovu.
[/quote]

V kolikor pride do kake nesreče, mi verjemi, da bodo potencialni dediči z veseljem izkoristili to, da uradno ne živita skupaj.
Ja in kljub oporoki obstajajo nujni deleži.
[/quote]

Se popolnoma strinjam s teboj. To bi lahko bil problem, ker bi bilo potrebno obstoj skupnosti dokazovati na sodišču. Vendar v danem primeru dokazovanje obstoja zunajzakonske skupnosti kot take ne bi smelo bilo problematično. Skupen otrok, hkrati nobene preživnine ali urejenih stikov… Če imata oba pogoje za obstoj zunajzakonske skupnosti (nobeden poročen ali v prej obstoječi zunajzakonski skupnosti), bi sodišče moralo odločiti v njuno korist.

Temu se reče poslednja volja pokojnika. Če je oporoka, noben zakon o dedovanju, ali nujni deleži ne pridejo v poštev.
[/quote]

Ne klati neumnosti! Nujni delež dedičev 1. reda VEDNO pride v poštev! VEDNO! Razen, kadar zapustnik še za časa življenje sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju, samo tam ne. Povsod drugje pa!
[/quote]

Sicer je to malce oddaljeno od avtoričinega vprašanja, vseeno pa, če bo kdaj kdo v takšni situaciji – nujni delež je pravica, ni pa avtomatizem. Moraš postavit zahtevo po nujnem deležu in mislim, da je časovno omejeno.

Če je oporoka, izločeni dediči seveda lahko zahtevajo nujne deleže (polovico tega, kar bi po zakonu dobili).
[/quote]

Tudi jaz sem mislila, da se oporoki ne da oporekat, z nobenim zakonom, sredstvom.

Barca, ko te že imam na liniji, lepo prosim, kje se da opravit to registracijo IZS in kaj rabiva za pridobitev le-te ? Hvala.
[/quote]

Oporoko se da vedno izpodbijati, ali je uspešno ali ne, je pa druga pesem. Dejstvo je, da nujni delež dedičem 1. reda (zakonec, otrok, starš) pripade VEDNO, tudi v primeru darilnih pogodb neki tretji osebi ima zakoniti dedič pravico izpodbijati darilno pogodbo ipd. Zelo težko se ogneš izplačilu nujnega deleža. Možnost je, da zaradi “nevrednosti” (dedič je npr. narkoman, kriminalec ipd) dediča razdediniš, vendar je treba pred sodiščem to “nevrednost” dokazati. Pa izjema s pogodbe o dosmrtni oskrbi, ko npr. oskrbovanec tistemu, ki zanj skrbi, prepusti PO SMRTI (!) svoje imetje – tu se nujnega deleža ne da uveljaviti, razen če se dokaže, da se pogodba o preživljanju ni udejanila (se za zapustnika ni skrbelo!), kar p aje spet treba na sodišču dokazati. Oporoka seveda se ušošteva, vendar nujnega deleža ne “ukine” ali se mu izogne.

Če dva živita na ločenih naslovih in imata otroka, zaradi tega prav nič ne profitirata. Ne pišite neumnosti. Sicer pa tudi ne vem, zakaj bi bila ločena naslova dveh partnerjev v izvenzakonskih skupnosti problem (z izjemo dedovanja)? Dokaz so pa lahko prav vloge za recimo otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in podobno, iz katerih je jasno, da predstavljata izvenzakonsko skupnost, čeravno nimata istega naslova.

Kako imajo pa to urejeno recimo v Ameriki, kjer se ljudje selijo iz motela v motel…. ? Verjetno ne hodijo vsakič prijavljat začnesnega bivališča, tega vpisovat na dokumente (le 3x a kako že?) ipd. Meni je ta sistem zelo mimo v SLoveniji: za tiste, ki celo življenje živijo na istem naslovu v lastni nepremičnini, je ok, za tiste, ki se veliko selimo, pa po možnosti vmes še v tujino, je pa to večen problem, ker eno stalno bivališče moraš imeti, čeprav ga v resnici nimaš.

Vidva nista bila prijavljena skupaj, da sta več pobrala za otroka? Če nista prijavljena skupaj, potem so se za vrtec, doklade in podobne zadeve upoštevali samo od tvoje plače. Prej bi bilo treba mislit na to.

Torej, imam recimo enega kolega. Jaz umrem in on lahko začne trditi, da sva bila v izvenzakonski skupnosti, da bi dedoval. Čeprav v resnici nisva bila par, ampak kdo ve, razen naju, da nisva par, da sva samo prijatelja?
[/quote]

vse radovedne sosede:) Čisto komot mu uspe, da dokaže, če sta se recimo veliko družila, pa je morda on zate ali ti zanj urejal kakšne formalne zadeve, pa par prič naheca, da pričajo njemu v prid…
[/quote]

Tiste radovedne sosede mi tako ali tako pripišejo, da se v razmerju z vsakim moškim, ki ga vidijo z mano :). Tako, da ne bi bilo problema jih prepričat, da sva par, čeprav nisva nikoli seksala. Ampak radovedni sosedje vsaki samski sosedi takoj pripišejo tipa, ki se kaj okrog smuka, da je njen tip :). Tako, da bi jih bilo težje prepričat, da nisva par kot, da sva :). In ja, potem bi jerbal :).

Tudi jaz sem mislila, da se oporoki ne da oporekat, z nobenim zakonom, sredstvom.

Barca, ko te že imam na liniji, lepo prosim, kje se da opravit to registracijo IZS in kaj rabiva za pridobitev le-te ? Hvala.
[/quote]

Kolikor vem, izvenzakonske skupnosti ne registriraš https://e-uprava.gov.si/podrocja/druzina-otroci-zakonska-zveza/zunajzakonska-skupnost/zunajzakonska-skupnost.html, se pa ugotavlja različno za različne namene.
Lahko pa se gresta poročit, saj ni potreba žurka, prstani, sprememba priimka … gresta z dvema pričama in se poročita. Pa ker je vroče, greste potem še na sladoled in to je to.
[/quote]

Ja,sva že malo pomislila na poroko;))….mogoče pa res…najmanj komedij

Ja, to je kar pogosta praksa. Skupen otrok, različni gospodinjstvi, da potem več potegneš od države.

Če je oporoka, izločeni dediči seveda lahko zahtevajo nujne deleže (polovico tega, kar bi po zakonu dobili).
[/quote]

Tudi jaz sem mislila, da se oporoki ne da oporekat, z nobenim zakonom, sredstvom.

Barca, ko te že imam na liniji, lepo prosim, kje se da opravit to registracijo IZS in kaj rabiva za pridobitev le-te ? Hvala.
[/quote]

gresta na UE ali do notarja in napišeta izjavo s podatki in tem, da sta od takrat v izv. skupnosti, kar dokazujeta z bla bla bla, in to je potem uradni dokument.

Ne klati neumnosti! Nujni delež dedičev 1. reda VEDNO pride v poštev! VEDNO! Razen, kadar zapustnik še za časa življenje sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju, samo tam ne. Povsod drugje pa!
[/quote]

Sicer je to malce oddaljeno od avtoričinega vprašanja, vseeno pa, če bo kdaj kdo v takšni situaciji – nujni delež je pravica, ni pa avtomatizem. Moraš postavit zahtevo po nujnem deležu in mislim, da je časovno omejeno.
[/quote]

To pa drži. Če nujnega deleža ne zahtevaš, ti ga ne bo nihče za tabo nosil ali te prosil, če bi ga vzel. To pa ja in če se ni kaj spremenilo, mislim da je rok 3 leta od smrti zapustnika.

Če je oporoka, izločeni dediči seveda lahko zahtevajo nujne deleže (polovico tega, kar bi po zakonu dobili).
[/quote]

Tudi jaz sem mislila, da se oporoki ne da oporekat, z nobenim zakonom, sredstvom.

Barca, ko te že imam na liniji, lepo prosim, kje se da opravit to registracijo IZS in kaj rabiva za pridobitev le-te ? Hvala.
[/quote]
Oporoko se lahko izpodbija, lahko pa NUJNI dediči uveljavljajo nujni delež. To niso vsi dediči, vse daljne sestrične in strici, temveč nujni dediči, pa spet še ti nekateri le v določenih primerih.

Ne vemo, za kaj potrebuješ to dokazilo oziroma zakaj sta bila prijavljena ločeno, ali imata urejeno preživnino (to je lahko velik problem), zato je težko karkoli pametno svetovati.

Bila sta najemnika na črno?

Pred matičarja.

Ne piši neumnosti, če se na področje ne spoznaš.

Ne glede na to, kje imata starša prijavljeni prebivališči, ju skupaj z otrokom država upošteva kot družino. Torej štejejo prihodki obeh, razen če imata urejeno preživnino.

Ja, to je kar pogosta praksa. Skupen otrok, različni gospodinjstvi, da potem več potegneš od države.
[/quote]

Ja, a ne, različni naslovi, ona lepo samohranilka, višji OD, brezplačna malica, olajšava pri dohodnini itd itd itd. On svoje prednosti, da se ne plačuje davek od premoženja ipd fore. Nateguni extra klase. Zdaj pa spet nekje navohana neka korist, zdaj pa v jok p ana drevo pa za nazaj uveljavljat in iskat novo korist. A vas je kdaj kaj sram, ko se v špegu pogledate?

Ja, kot je že en napisal – eto ti potrdilo, zraven pa odločbo, kaj vse moraš vrniti, kar si po krivici, z lažjo in prevaro prejel/a od države – in to oboje, v obliki prejemkov in v obliki olajšav! Ko to poravnaš, pa lahko dobiš čitabo, prej pa ne.

Ja, to je kar pogosta praksa. Skupen otrok, različni gospodinjstvi, da potem več potegneš od države.
[/quote]

Ja, a ne, različni naslovi, ona lepo samohranilka, višji OD, brezplačna malica, olajšava pri dohodnini itd itd itd. On svoje prednosti, da se ne plačuje davek od premoženja ipd fore. Nateguni extra klase. Zdaj pa spet nekje navohana neka korist, zdaj pa v jok p ana drevo pa za nazaj uveljavljat in iskat novo korist. A vas je kdaj kaj sram, ko se v špegu pogledate?

Ja, kot je že en napisal – eto ti potrdilo, zraven pa odločbo, kaj vse moraš vrniti, kar si po krivici, z lažjo in prevaro prejel/a od države – in to oboje, v obliki prejemkov in v obliki olajšav! Ko to poravnaš, pa lahko dobiš čitabo, prej pa ne.
[/quote]

Ponavljam še tebi:
Ne velja avtimatizem: ločeni naslovi = samohranilstvo, višji OD…
Če ni preživnine, so družina.

Če je preživnina, ni izvenzakonske skupnosti.

Se mi je pojavilo zanimivo razmišljanje o izvenzakonski skuposti:
Torej načeloma, par ki ima otroka, noben od njiju ni poročen, nimata uradno urejene preživnine in skrbništva za dete.
Pa takoj dalje, npr. oče je “alfa samec” in ima več takih zvez. Ker je dober v postelji, materialno skrbi za otroke, nobena od partneric tega ne problematizira.
Nekako be vidim, ali se s tem krši katerikoli (razen morda moralni) zakon. V praksi je zadeva lahko dokaj podobna mnogoženstvu? Kako bi v takem primeru ena od partneric uveljavljala izvenzakonsko zvezo? in če bi jo potem želela uveljavljati še druga (pa tretja ….)
Saj vem, brezveze razmišljanje, zgolj “miselni eksperimenti” 🙂

ja vem tvoje mokre sanje.
takih moških ravno ni.
V reali bi lahko pa vse uveljavljale izvenzakonsko skupnost oz. alfa samec bi moral dokazovati neobstoj izvenzakonske, kar zna biti precej kruto.

Izvenzakonsko skupnost dokazuješ z istim naslovom, po preteku dveh let. Ti tega nimas, torej ne živiš v IZ skupnosti. Torej ne moreš dobit potrdila.

Jap, zadeva lahko hitro ‘pobegne’ v te vode.

Zato potem CSD v takšnih primerih zahteva urejanje preživnin in skrbništev, ko se urejajo soc. prejemki.

Seveda, če oče prizna otroka. Če je otrok uradno brez očeta, je to spet druga zgodba…

A veš, da sem se jaz že isto spraševala.

Še tretjič v tej temi:
Ne, ni res, o čemer pišeš.
Skupni naslov NI pogoj za obstoj izvenzakonske zveze.

ja vem tvoje mokre sanje.
takih moških ravno ni.
V reali bi lahko pa vse uveljavljale izvenzakonsko skupnost oz. alfa samec bi moral dokazovati neobstoj izvenzakonske, kar zna biti precej kruto.
[/quote]

No. če te moj miselni eksperiment moti, lahko spremeniva scenarij, “alfa ženska”, ki ima več ljubimcev in z njimi otroke.
In bi prvi iz kakršnegakoli razloga uvelavljal izvenzakonsko zvezo. Kaj naj potem drugi (tretji …), saj ni več izpolnjen en od pogojev za izvenzakonsko zvezo (da en od udeleženih že ni v priznani zvezi).

Saj je v zakonu definicija zunajzakonske in zakonske skupnosti zelo jasno opredeljena. V tvojem primeru so prvorojenec, njegova mati ter omenjeni oče družina, oz. v zunajzakonski skupnosti. Vsi ostali so pa otroci, ki nimajo urejene preživnine.

Ker v samem bistvu gre za enako vprašanje, kot če ima poročen moški otroka z drugo žensko. Ali so slednji trije lahko v zunajzakonski skupnosti? Ne, ker za to ni pogojev, saj je moški že poročen. V tvojem primeru bi bila pa odgovor ne, ker za to ni pogojev, saj je moški že v zunajzakonski skupnosti s prvo partnerko.

Zares bi se zakompliciralo, če bi tak moški ves ta čas (še pred rojstvom katerega koli otroka) živel s partnerko, s katero ne bi imel otrok. Tu bi se pa potem zares zakompliciralo.