nočno spanje-smrčanje-zbujanje…
Kako prenašate smrčanje svoje ljubljene osebe ali kaj drugega kar vas moti, da dela v spanju.
Želim ga imeti ob sebi celo noč, ampak včasih pa res tako smrči,da me zbuja…pa moj rahel spanec..in potem se ponoci kaksn obisk otrok… in jutro je potem tako, da ne vem ali naj vstanem ali naj spim naprej, nimam pojma kje se me drži glava.V takih jutrih sem jezna na cel svet in si rečm drugič grem spat v drugo sobo itak je spanje le spanje.
Ali kdo od vsa prakticira loceno spanje ravno zaradi tazga problema??? In kakšni so občutki…kajti meni misel da bi zaspala brez njega ni tolk huda, kot da bi se zbujala brez njega…vse ostalo je pri nama itak ze cez dan..kar se ljubezni-seksa tice, tko da ko greva spat, greva spat.
Vaše izkusnje..mnenja…zanima me…cao.
Tud jaz sem se že selila v dnevno, ampak isto nisem mogla spat, ker sem šla že vsa razburjena tja. Sedaj uporabljam “čepke” za ušesa in spim ko angelček. Ampak morjo bit res tisti golj gosti, če ne se še vseeno kaj sliši. In tudi veliko lažje prenašam partnerja čez dan. Tud če mu zaspim v objemu, dam prej čepke v ušesa.
Tudi moj dragi smrči. Na začetku je bilo kar malce krize, sedaj pa gre. Vse je lepo in prav dokler zaspi kasneje kot jaz. Kar se skoraj nikoli ne zgodi.:) Ko pa enkrat zaspim ni panike. Ne razmišljam pa o tem, da bi spala v dnevni. Ja h komu pa bi se ponoči stisnila?? Verjamem pa, da je lahko smrčanje za nekatere grozno.
P.S. V petkovih financah je bilo nekaj na to temo zapisano.
Tisti šekasti čepki, ki jih uporablja pik*ica meni nič ne pomagajo, ker mi enostavno padejo ven. Zame so edino tisti ta voščeni, ki se jih da oblikovati, vendar je problem, ker se topijo, ko se segrejejo. To je torej samo začasna rešitev. Največkrat prakticiram spanje v drugi sobi. Zvečer sva ponavadi skupaj, se crkljava v skupni postelji, potem pa grem jaz spat v drugo sobo. Med tednom se zjutraj ne vidiva, ker vstajava ob popolnoma različnih urah, zato pa ponavadi za vikend pridem k njemu, takoj ko se zbudim (tako da se dan lepo začne:). To ni idealna rešitev, vendar tudi če ne bi smrčal, bi me zbujal z obračanjem, ker imam zelo rahel spanec (že od otroštva). Sva se pač prilagodila situaciji.
Ja, dobro temo si načela. Se strinjam s tabo – spanje je le spanje. Midva prakticirava ločeno spanje in sva oba bolj zadovoljna, kot pa sva bila, ko sem bila kronično nenaspana.
Imava srečo, da sva v hiši, tako da ni potrebno nikomur spati v dnevni. Sex se tudi pri nama dogaja čez dan al pa zvečer, tako da ni problema. In še eno lepo navado imava – ker grem ponavadi prej spat, me dragi vedno pospremi v posteljo, tako da tudi za crkljanje pred spanjem nisem prikrajšana. Zjutraj pa, ko ni službe (no, včasih tudi pred službo) pa se itaq dobiva v eni imed postelj – odvisno, kdo je prej zbujen.
Vidim pa samo en problem pri tem – če okolica izve, da spiš ločeno (in če imaš otroke itaq da izve) vsi mislijo, da si skregan.
Kaya..hvala…vse to sem imela v mislih…vse to lahko razume le nekdo, ki zivi nama podobno zivljenje..če si v hisi in je prostora dovolj, lahko resnicno zganjas ljubezen kadar te je volja in zakaj je ne bi cez dan, ko si se poln energije,zelje po tem in je spalnica res le prostor, kamor gres spat…ja kaj takega pa ne bodo nikoli razumeli ljudje, ki jim je spalnica prostor, kamor gredo ko po hisi vse utihne in je “varno” za seks, ko so vsi zbiti ze in v resnici bi raje zaspali, kot seksali……ampak itak se ne oziram na ljudi, ki tako radi zivijo zivljenje drugih kot svojega lastnega.Ob pomisleku, da partnerja spita vsak zase…enkrat je bila ena tema na TV…o tem in vsak je menil..da se zaradi locenega spanja, partnerja odtujita..pa so jim razlozili, da je to stvar partnerskega odnosa..da nekdo lahko spi en na drugem in se lahko odtujita…
Premisljevala sem ze o locenih prostorih,kajti ko tkole po neprespani noci premisljujem, za koga se sploh matram,cartava se u dnevni zvecer skupaj… ko greva v spalnico..greva spat… ponoci le spiva in tudi ne muckava se..zvecer ne recm in zjutraj, bo pac toliko bolj vznemirljivo..se priplazit k njemu ko bo se spal in jaz bom spocita, naspana in polna energije in dobre volje…ne vem..če ne bom res kmalu to naredila…iz vsega tega eno dobro avanturo,ko se bova plazila en k drugem, ;)…
p.s. Ko ti nespanje nacenja zdravje, to ni vec hec…tudi to je razlog in po pogovoru z mojim, je takoj zato, ker tudi on trpi, ker ve,da me zbuja…
No, zanimiva tema, moj možek je (občasno, kadar je do fula utrujen) tudi hud smrčač. Živiva tudi v hiši in bi lahko spala narazen (nekaj časa tudi sva), ampak pri nama se to ni najbolje obneslo. Kar ne pomeni, da se pri kom drugem tudi ne bo.
Praksa je zdaj taka, da če me s podiranjem dreves:)) zbudi, zlezem na njegovo stran in ga primoram, da se obrne na bok, pol ga pa ujamem v žličko in objamem čez prsi. Včasih ga moram še malo pomasirati (se ponavadi sploh ne zbudi) in zaleže.