Nujno rabim pomoč – Dedek proti moji volji pobere otroka in ga odpelje
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Precej nesramni in neuporabnI nasveti!
Kako si upaš napisati , da se ji je že zdavnaj zmešalo? Nobeni ženski in mami , ki ima za moža človeka , ki ne zna braniti svoje družine in se za njo potegniti, ni lepo v zakonu.In da se vmešavata še njegova starša in mešata drek, zraven pa še mešata otroke, da ne vejo, kaj je prav in kaj ne – hudo!
In tista nesposobna kura na centru, ki očitno ne zna drugega, kot premetavati papirje, ta je šele vredna svojega denarja!
Avtorica, jaz bi naredila uzbuno na Centru! Zakaj so tam? Zato, da ti pomagajo in pravilno svetujejo, če ne, naj pospravijo stolčke in zaprejo omare, nesposobnice!
Jaz bi šla k direktorici (ali direktorju vašega Centra )(najavi se za razgovor) In povedala, kaj je izjavila njihova “sposobna” delavka in prosila bi direktorico, naj ti dodelijo nekoga, ki je sposoben in zna z nasveti.Ne vem s kje si, toda v našem koncu je psihologinja (Upam, da še dela na našem Centru) in ona ti zna dati res dobre življenjske nasvete.Tudi, če si iz drugje ali pa čisto na drugem koncu Slovenije, jo lahko pokličeš.Ona je balzam za ranjeno žensko dušo.Ti napišem naslov.
In držim pesti zate, da zdržiš.Ni ti lahko![/quote]
Otrok je vključen k psihologinji na CSD, sama sem jo tudi obiskala, ker sem v zadnje bila tako obpupana, da se ne da povedat z besedo in jih prosila, da mi pomagajo, ker ne vidim več izhoda. Tako sem jokala na CSDju in jim rekla, da me porivajo do prepada in me nikakor ne slišijo in zaščitijo. Da ne vidim nobenega izhoda več in če se bo tako nadaljevalo je sam še štrik edina rešitev. Pol jo je zagrabila panika, če sem resno to mislila. Sem rekla, samo vam želim povedat kako sem obupana in vas prosim, da mi pomagate.
Vrata mi je odprla moja družina, od staršev, do strica in tete, ter prijatelji. Težava je v tem, ker otroci nočejo stran od tega doma in oni bi bili radi tukaj. Na centru je pol padla izjava, da pač naj grem sama in otroke pustim možu.
Odkrito sumim na pristranskost CSDja, saj mnogim ljudem niso razumljive njihove reakcije.[/quote]
Ta, ki je to izjavila na centru, je očitno nesposobnica prve klase! Za tako jo tudi imej in vedi, da imaš prav ti in ne ona!
Naj ona pusti svoje otroke, ti jih pač ne boš.
Trenutno stanje je zoprno zate.Če imaš podporo doma in pri sorodnikih in prijateljih, bo vse malo lažje.Tudi za otroka je šok, sčasoma bosta tudi onadva predelala .[/quote]
Za njo bi bilo, prvič bolje, da se umiri in poskrbi za sebe in naj poišče pomoč za samozavest in uredi vzorce, ki jo z svetlobno hitrostjo vlečejo na dno. Ko bo to rešila. bodo tast, mož in tašča kot metuljčki okoli nje. Če bo pa obrala pot, ki ji predlagate VOJNO jo bo pa izgubila na njen značaj.
Precej nesramni in neuporabnI nasveti!
Kako si upaš napisati , da se ji je že zdavnaj zmešalo? Nobeni ženski in mami , ki ima za moža človeka , ki ne zna braniti svoje družine in se za njo potegniti, ni lepo v zakonu.In da se vmešavata še njegova starša in mešata drek, zraven pa še mešata otroke, da ne vejo, kaj je prav in kaj ne – hudo!
In tista nesposobna kura na centru, ki očitno ne zna drugega, kot premetavati papirje, ta je šele vredna svojega denarja!
Avtorica, jaz bi naredila uzbuno na Centru! Zakaj so tam? Zato, da ti pomagajo in pravilno svetujejo, če ne, naj pospravijo stolčke in zaprejo omare, nesposobnice!
Jaz bi šla k direktorici (ali direktorju vašega Centra )(najavi se za razgovor) In povedala, kaj je izjavila njihova “sposobna” delavka in prosila bi direktorico, naj ti dodelijo nekoga, ki je sposoben in zna z nasveti.Ne vem s kje si, toda v našem koncu je psihologinja (Upam, da še dela na našem Centru) in ona ti zna dati res dobre življenjske nasvete.Tudi, če si iz drugje ali pa čisto na drugem koncu Slovenije, jo lahko pokličeš.Ona je balzam za ranjeno žensko dušo.Ti napišem naslov.
In držim pesti zate, da zdržiš.Ni ti lahko![/quote]
Otrok je vključen k psihologinji na CSD, sama sem jo tudi obiskala, ker sem v zadnje bila tako obpupana, da se ne da povedat z besedo in jih prosila, da mi pomagajo, ker ne vidim več izhoda. Tako sem jokala na CSDju in jim rekla, da me porivajo do prepada in me nikakor ne slišijo in zaščitijo. Da ne vidim nobenega izhoda več in če se bo tako nadaljevalo je sam še štrik edina rešitev. Pol jo je zagrabila panika, če sem resno to mislila. Sem rekla, samo vam želim povedat kako sem obupana in vas prosim, da mi pomagate.[/quote]
Ne govori o nobenem štriku! Zdajle je hudo, vem, da bi se človek zabrskal za ene pol leta nekam, da mine.Toda vse boš dala čez, ker si pogumna in močna, še sama ne veš , kako.
Kot praviš, imaš domačo podporo.Vse se bo počasi uredilo, boš videla.Nisi edina, to se je dogajalo že marsikateri, ne samo tebi.Iz tega boš izšla močnejša, bolj izkušena in pametna,.Misli na svoja otroka in na to, da bi se marsikatera na tvojem mestu tudi zjokala .Kar je popolnoma človeško in normalno.Drži se, vse bo vredu, tudi otroka bosta šla s tabo in takrat, ko boste odšli, tašča in tast ne bosta imela več moči nad teboj.
Drži se, tvoja pot je prava.Mama si, pametna ženska si, verjemi vase.Zmogla boš!
Mogoče tu, da svojemu tastu ali tašči ne bi pustil kar tako jemati otrok ipd … Ampak to, da je vse ona kriva … pa ti ženska draga, si sploh kdaj videla v živo primer, ko ima neka zelo razgledana ženska družinico, se preseli k tastu oz v neposredno bližino njim, da se pol sami začnejo vedno bolj vsiljevati?? Poznam zelo lep primer iz naše vasi.
Niso vse ženske iste, ker če bi bile, se svet ne bi tako razlikoval. Ti si res taka, da pri tebi obvelja taka beseda. Ampak pri njej ni tako, ker pač ni tebi podobna. Namesto, da bi ji pomagala, jo ponižuješ. Ti se svojemu tasti in tašči ne pustiš, ker se ju ne bojiš in nisi tak tip ženske. Ona se jih boji, še posebej, ker jo zmerjajo tako, česar pred njimi zagotovo ni bila vajena nikoli.
Mene tast in tašča (niti moja starša) ne bosta nikoli pošiljala v tri krasne, še manj pa meni in otrokom dirigirala potek življenja. Če bosta izvajala kake pritiske, tam so vrata in če ne bosta šla z lepega ven, bosta pa šla z grdega … ja, očitno sva si podoben karakter, da se ne pustiva zajebavat in podrejat. Ampak ta avtorica ni taka.
Jaz sem na njeni strani, in jo zelo razumem. Poznaš fraze, da so tašče žleht, in da je v veliko primerih tudi resnica? No, v tem primeru pa gre za tasta.
Sem imel nekoč punco, ki sva živela zase pri njenih starših – v mansardi. V glavnem, vse je bilo lepo in prav, dokler tašča ni začela vedno bolj hoditi k nama gor (skupen vhod v hišo), pa nama prestavljat stvari po kuhinji, v spalnico je hodila, kot da je njena itd itd … wtf? Ko je začela prestavljati pohištvo in govoriti, da bo zdaj to tu, ono tam … čakajte vi malo … to je najino pohištvo, midva sva ga kupila in nočem, da vi meni tu dirigirate kje bo kaj. je bila tako šokirana, da od takrat nikoli več ni gor prišla, niti za minuto, sva pa se zato s takratno začela vedno manj razumeti, ker ona je (itak) svojo mamo zagovarjala, ker ji je pač mama, meni pa ni dala prav. sem pobral kar je bilo mojega, pa odšel. 🙂
Raje pomagaj avtorici, ne pa da jo pošiljaš na zdravljenje. Na začetku je pač bila dobrosrčna, jih je sprejela z odprtimi rokami, ker se ni hotela zameriti staršem svojega partnerja. Ko je s časoma videla, da družina ni pri pravi, je očitno postalo malo prepozno. Tej ženski in otrokom treba pomagati, ker stara starša nalašč ščuvata otroka proti lastni materi … če je to zate normalno (vedno dve plati), pa je s tabo nekaj zelo narobe … mentalno.[/quote]
Ti si preveč posesiven. To je tvoj problem. In ti nisi razumen človek ampak človek, ki pobere šila in kopita samo, da ni nekaj po njegovo. Prilagajaj se družbi. Kako grdo pišeš o punci in njeni mami
že to dovolj pove, da nisi popolnoma nič prebolel in hočeš vse za sebe.[/quote]
In zakaj tako misliš? Nisem pobral šila in kopita … sama je šla tako nizko, da je dovolila, da njena starša upravljata z najinim življenjem, še posebej, ker si je ona želela, da imava končno mir pred njima. No, ko je njej tudi že šlo na živce, da vedno gor hodi pa komandira, sem pa pol sam se postavil za naju, ampak očitno je pol bilo to narobe. Zelo sem bil prilagodljiv, saj sem pustil, da je vse bilo po njeno, samo, da je bila srečna.
Si zelo samovšečna oseba in samosvoja, ter pametna, da ti škodi. S tabo se ne bom pogovarjal, ker nimava istega pogleda na življenje in okolico. Zato so ljudje s problemi zaradi drugih si sami krivi. Takim se vrne kot bumerang.
Ta, ki je to izjavila na centru, je očitno nesposobnica prve klase! Za tako jo tudi imej in vedi, da imaš prav ti in ne ona!
Naj ona pusti svoje otroke, ti jih pač ne boš.
Trenutno stanje je zoprno zate.Če imaš podporo doma in pri sorodnikih in prijateljih, bo vse malo lažje.Tudi za otroka je šok, sčasoma bosta tudi onadva predelala .[/quote]
Za njo bi bilo, prvič bolje, da se umiri in poskrbi za sebe in naj poišče pomoč za samozavest in uredi vzorce, ki jo z svetlobno hitrostjo vlečejo na dno. Ko bo to rešila. bodo tast, mož in tašča kot metuljčki okoli nje. Če bo pa obrala pot, ki ji predlagate VOJNO jo bo pa izgubila na njen značaj.[/quote]
Daj ne flancaj.kakšni metuljčki? Če se mož dosedaj ni potegnil zanjo in za družino in ni postavil meje, bodo ta stari uletavali, dokler se jim bo zdelo.
In kako naj se umiri ob taki situaciji? Saj se bo, samo, da se stvari postavijo v boljše tirnice.Zaenkrat pa išče podporo in upam, da jo dobi.
Njena samozavest bi bila popolnoma super – če bi se ob možu počutila ljubljena, vredna in edina .Kar ji pritiče kot ženi in materi.Tega pa ji nesposobni mož ne zna dati, zato se ona čuti zgubljeno, nevredno in prepuščeno sami sebi.
Ja, tako je to, če se človek ustvari družino s papkom.Avtorica, oprosti izrazu, ampak takih moških je za pol Slovenije!
Zato izredno cenim moške, ki jim je družina sveta, ki jim je družina vrednota in bi zanjo naredili največ! Za ženo in otroke.
Zelo malo jih poznam!
Za njo bi bilo, prvič bolje, da se umiri in poskrbi za sebe in naj poišče pomoč za samozavest in uredi vzorce, ki jo z svetlobno hitrostjo vlečejo na dno. Ko bo to rešila. bodo tast, mož in tašča kot metuljčki okoli nje. Če bo pa obrala pot, ki ji predlagate VOJNO jo bo pa izgubila na njen značaj.[/quote]
Daj ne flancaj.kakšni metuljčki? Če se mož dosedaj ni potegnil zanjo in za družino in ni postavil meje, bodo ta stari uletavali, dokler se jim bo zdelo.
In kako naj se umiri ob taki situaciji? Saj se bo, samo, da se stvari postavijo v boljše tirnice.Zaenkrat pa išče podporo in upam, da jo dobi.
Njena samozavest bi bila popolnoma super – če bi se ob možu počutila ljubljena, vredna in edina .Kar ji pritiče kot ženi in materi.Tega pa ji nesposobni mož ne zna dati, zato se ona čuti zgubljeno, nevredno in prepuščeno sami sebi.
Ja, tako je to, če se človek ustvari družino s papkom.Avtorica, oprosti izrazu, ampak takih moških je za pol Slovenije!
Zato izredno cenim moške, ki jim je družina sveta, ki jim je družina vrednota in bi zanjo naredili največ! Za ženo in otroke.
Zelo malo jih poznam![/quote]
Pozabila si, da avtorica ni iz takega testa, da bi v svoje življenje privabila moške, ki znajo ljubiti. Zato, kar pišeš ji dolgoročno samo škoduješ, ker tega ne bo doživeli nikoli in nikdar, če ne bo SEBE SPREMENILA.
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Precej nesramni in neuporabnI nasveti!
Kako si upaš napisati , da se ji je že zdavnaj zmešalo? Nobeni ženski in mami , ki ima za moža človeka , ki ne zna braniti svoje družine in se za njo potegniti, ni lepo v zakonu.In da se vmešavata še njegova starša in mešata drek, zraven pa še mešata otroke, da ne vejo, kaj je prav in kaj ne – hudo!
In tista nesposobna kura na centru, ki očitno ne zna drugega, kot premetavati papirje, ta je šele vredna svojega denarja!
Avtorica, jaz bi naredila uzbuno na Centru! Zakaj so tam? Zato, da ti pomagajo in pravilno svetujejo, če ne, naj pospravijo stolčke in zaprejo omare, nesposobnice!
Jaz bi šla k direktorici (ali direktorju vašega Centra )(najavi se za razgovor) In povedala, kaj je izjavila njihova “sposobna” delavka in prosila bi direktorico, naj ti dodelijo nekoga, ki je sposoben in zna z nasveti.Ne vem s kje si, toda v našem koncu je psihologinja (Upam, da še dela na našem Centru) in ona ti zna dati res dobre življenjske nasvete.Tudi, če si iz drugje ali pa čisto na drugem koncu Slovenije, jo lahko pokličeš.Ona je balzam za ranjeno žensko dušo.Ti napišem naslov.
In držim pesti zate, da zdržiš.Ni ti lahko![/quote]
Človek, ki sebi dovoli, da odnos pripelje do tega, da ga nekdo zmerja, ima verjetno velik problem sam s seboj, sploh ker ta zadeva ni bila enkraten dogodek, ampak traja.
Avtorici je nujno potreben temeljit pogovor s strokovno osebo, naprej bo pa zdravnik določil, bo potrebno zdravljenje ali bo dovolj le redni pogovor s terapevtom.
Sem ženska, odrasla in zrela. Moža potrebujem kot sopotnika, da si lepšava življenje, ne potrebujem pa moškega, da me brani, to znam sama. Kaj pa, če se mu jutri kaj zgodi, kdo me bo branil?
Avtorica ima idealno priložnost, da se postavi na svoje noge, da bo odvisna samo sama od sebe, tako mentalno kot fizično in finančno, ampak za to pot potrebuje pomoč strokovnega osebja! Žal sama ne bo zmogla.
Zakaj le so jo prijatelji danes peljali k zdravniku?
Vsak kovanec ima dve strani in tudi vsaka zgodba ima vedno dve plati.
Da nekod pride k meni v hišo, pa če je to moj lasten starš, tast ali kdorkoli in da mi reče, da sem gnoj… Če se mu ni tisti moment ravno zmešalo, je za tem zgodba…
Druga stvar, imam sina, ki smo ga vzgajali vsi, od naju z možem, vrtca, dveh babic in enega dedka in to vsak po svoje, vsak s svojimi pravili, pa ti povem, da je pri meni vedno obveljala moja in je bil sin doma tak, kakor sem ga jaz vzgajala. Nobena babica in noben dedek tu nič nista mogla. Ampak jaz sem načelna, zdrava in stabilna oseba.
Po moje se oni ne gredo nobene igre, da se ti zmeša, ker zmešalo se ti je že zdavnaj. Po moje si labilna in nesamozavestna oseba, neodrasla, ki se je zapletla v neke odnose, zda pa ne najde izhoda…
Za svoj odnos s taščo ali komerkoli ne potrebujem moža, da ureja stvari zame, svoje odnose ustvarjam sama. Zakaj bi ti moral mož stati v bran? V bran stopiš najprej sama sebi!
Če tast pride in odpelje otroke, so to torej mala deca, ki jih popokaš in odpelješ lahko tudi ti. K tvojim.
Druga stvar, ti nujno potrebuješ resno strokovno pomoč, ker kot sem že rekla, za vsak odnos sta zaslužna ali kriva dva in v teh vaših odnosih nosiš tudi ti maslo na glavi – prosim, pojdi k dravniku, ker taka paranoičnost, tako sovraštvo ne pelje nikamor…
In še, prej si verjetno sodelovala z njimi, praviš, da si jih posvojila. Zdaj pa ti naenkrat niso več dobri, predvidevam, da si se nekako uprla in zdaj se boriš z njimi, vlečeš otroke na svojo stran, oni jo vlečejo na svojo. Razturavate te otroke med seboj! Za kaj?! Včasih se mora človek boriti z vso silo, ampak v tvojem primeru se mi zdi, da t je ta borba na silo popolnoma zaslepila in ti zameglila razum. Ni treba na silo, obstaja tudi lepa, fina pot, ampak najprej se moraš umiriti in dihati. Poišči strokovno pmoč.[/quote]
Se strinjam s teboj. Verjemi pa, da avtorica ni več razsodna in ne bo poslušala nobenega dobrega nasveta, ki ji bo življenje olajšalo v prihodnosti ampak samo nasvete, ki jo bo potegnilo na dno, še bolj.[/quote]
Žal.
Zdaj v tem kaosu, bi se morala zdihat, razdihat, nadihat in dihat… da se umiri, spravi k sebi, da stopi na ralna tla, trdno, s trezno glavo, jasnih misli… Upam, da se spravi k sebi.
Predvsem pa, avtorica, poišči dobro odvetnico. Vem za primer, ko so eni taki dejansko dosegli, da je otroke dobil oče (v eni drugi, a podobni državi). Tega ti ne govorim, da bi te še bolj znervirala, ampak zato, da boš stvar vzela resno. Motivirana odvetnica ti bo najbolje svetovala, na kakšen način se zaščiti in kako zbiraj dokaze. Ne mi laiki na forumu, čeprav takle skupinski brainstorming ne more škodit.
Psihiatrična pomoč zna biti dvorezen meč. Medtem ko tebi lahko pomaga, bi znala drugi strani služiti kot “dokaz”, da imaš težave in nisi primerna za skrbnico.
Za njo bi bilo, prvič bolje, da se umiri in poskrbi za sebe in naj poišče pomoč za samozavest in uredi vzorce, ki jo z svetlobno hitrostjo vlečejo na dno. Ko bo to rešila. bodo tast, mož in tašča kot metuljčki okoli nje. Če bo pa obrala pot, ki ji predlagate VOJNO jo bo pa izgubila na njen značaj.[/quote]
Daj ne flancaj.kakšni metuljčki? Če se mož dosedaj ni potegnil zanjo in za družino in ni postavil meje, bodo ta stari uletavali, dokler se jim bo zdelo.
In kako naj se umiri ob taki situaciji? Saj se bo, samo, da se stvari postavijo v boljše tirnice.Zaenkrat pa išče podporo in upam, da jo dobi.
Njena samozavest bi bila popolnoma super – če bi se ob možu počutila ljubljena, vredna in edina .Kar ji pritiče kot ženi in materi.Tega pa ji nesposobni mož ne zna dati, zato se ona čuti zgubljeno, nevredno in prepuščeno sami sebi.
Ja, tako je to, če se človek ustvari družino s papkom.Avtorica, oprosti izrazu, ampak takih moških je za pol Slovenije!
Zato izredno cenim moške, ki jim je družina sveta, ki jim je družina vrednota in bi zanjo naredili največ! Za ženo in otroke.
Zelo malo jih poznam![/quote]
Nikoli ni bil tak, res ne, ampak zadnja 4 leta je neprepoznaven, kot bi se mu kaj v glavi zasukalo.
To, da je papak sem si sama sebi priznala, ker očitno mu starši več pomenijo, kot žena in dobrobit otrok. Zato sem pa tudi napisala, da je dozorela odločitev, da je čas za moj odhod. Naj pač živi z mamo in očetom.
V življenju sem prestala res grozne zadeve, samo ta mogoče ni tako huda kot so bila ostala doživetja, ampak me je pa fejst sesula.
Ljudje mi pomagajo in stojijo ob strani, ker sem pač tudi do ostalih dobra in srčna, vedno sem bila taka in pač vedno bom.
Vem, da se je še komu zgodila kaka taka zgodba, ker vem, da nisem osamljena s tako izkušnjo. Upam, da se bo kdo javil in napisal kako je speljal te zadeve.
Res hvala za take lepe in tople besede, ker kdaj je samo to potrebno človeku.
Predvsem pa, avtorica, poišči dobro odvetnico. Vem za primer, ko so eni taki dejansko dosegli, da je otroke dobil oče (v eni drugi, a podobni državi). Tega ti ne govorim, da bi te še bolj znervirala, ampak zato, da boš stvar vzela resno. Motivirana odvetnica ti bo najbolje svetovala, na kakšen način se zaščiti in kako zbiraj dokaze. Ne mi laiki na forumu, čeprav takle skupinski brainstorming ne more škodit.
Psihiatrična pomoč zna biti dvorezen meč. Medtem ko tebi lahko pomaga, bi znala drugi strani služiti kot “dokaz”, da imaš težave in nisi primerna za skrbnico.[/quote]
Ko bo enkrat šla k psihiatru po pomoč, bo takoj povečala možnost, da otrok ne bo dobila, kateri ji očitno pomenijo vse na svetu. Ampak primerki, kot so “Vedno dve plati kovanca” hočejo izpasti pametni, v resnici pa hočejo avtorico še bolj v obup potisnit, kot je že. Sram jih je lahko.
Če se bosta ločila, bo nujno treba urediti vprašanja glede dodelutve otrok ter stikov otrok z drugim od staršev. Ni pa treba čakati na sodbo v zvezi s tem do konca sodnega postopka, ker je možno že takoj predlagati, da sodišče izda začasno odredbo, s katero dodeli otroke ter določi stike začasno do dokončne ureditve razmerja. Pojdi do odvetnika ter vložita tožbo za razvezo in predlog za začasno odredbo, ko boš kmela v roki sodno odločbo, ti ne bodo smeli odvzemati otrok, drugače boš lahko dosegla celo popolno prepoved stikov. Dokler pa twga nimaš, ob morebitnem odvzemu otrok kliči policijo in podaj ovadbo zoper tasta.
Zakaj le so jo prijatelji danes peljali k zdravniku?
Ker sem bila šokirana, da so izginili vsi prihranki, ki sem jih sama zaslužila. Ti je to dovolj?
Pa še to.
Na posnetku je lepo slišat, da naj pusti otroke pri miru in se ne vmešava, ko jaz otroku rečem, naj gre delat nalogo in se učit. On (tast) pa dej k.ur.ac kaj zdej težiš otrokom. Mu rečem naj se ne vtika, ker ni to njegova stvar mi odgovori piz.. ti mater..a ti boš rekla kaj bom jaz delal. Nato ponovim, da jaz sem starš in on je dedek kaj njemu ni jasno, kdo postavlja pravila? Pol mi reče gnoj nič vreden.
Pol lepo še vedno pred otroki nadaljuje, da otrok se mora tudi igrat in gledat tv in imet kaj od življenja.
A veš kako se je pol začelo z otroki?
Vidiš, da dedi ima prav.
Ne bodi tako polna sama sebe, ker ti govorim resnico, da so zdravniki ob tem posnetku ostali odprtih ust in niso mogli verjet.
Sama z njimi tle ne bom dosegla nič, edino kaka pristojna inštitucija, da jih pozove in jim da vedet.
Zamenjaj kljucavnico za eno tistih bolj zaj… za katere ne izdelujejo kljucev za vsakim vogalom, en kljuc pac daj mozu, kartice za izdelavo novih pa se drzi kot klop. Tako nihce razen tebe ne bo mogel dat izdelat novih kljucev in tvoj problem bi moral biti vsaj delno resen.
Obenem tudi mozu postavi ultimat, naj gre s tabo na zakonsko svetovanje, saj ocitno sam ne bo uvidel, da njegov odnos s starsi pac res ni cisto ok.