Nujno rabim pomoč – Dedek proti moji volji pobere otroka in ga odpelje
Zakaj le so jo prijatelji danes peljali k zdravniku?
Ker sem bila šokirana, da so izginili vsi prihranki, ki sem jih sama zaslužila. Ti je to dovolj?
Pa še to.
Na posnetku je lepo slišat, da naj pusti otroke pri miru in se ne vmešava, ko jaz otroku rečem, naj gre delat nalogo in se učit. On (tast) pa dej k.ur.ac kaj zdej težiš otrokom. Mu rečem naj se ne vtika, ker ni to njegova stvar mi odgovori piz.. ti mater..a ti boš rekla kaj bom jaz delal. Nato ponovim, da jaz sem starš in on je dedek kaj njemu ni jasno, kdo postavlja pravila? Pol mi reče gnoj nič vreden.
Pol lepo še vedno pred otroki nadaljuje, da otrok se mora tudi igrat in gledat tv in imet kaj od življenja.
A veš kako se je pol začelo z otroki?
Vidiš, da dedi ima prav.
Ne bodi tako polna sama sebe, ker ti govorim resnico, da so zdravniki ob tem posnetku ostali odprtih ust in niso mogli verjet.
Sama z njimi tle ne bom dosegla nič, edino kaka pristojna inštitucija, da jih pozove in jim da vedet.[/quote]
Sori, ampak kriva si sama. Nimas nibene avtoritete do otrok in ne, noben ti je ne more zbijat, ce jo imas, lahko poskusa, ampak ce si ti nacelen, stabilen in dovolj samozavesten clovek, ti avtoritete ne zbije noben dedek!
Tvoj problem ni tast, ampak ti sama sebi. Tast je le posledica.[/quote]
Oprosti a ti si prebrala v celoti, da tak obsojaš?
Otroke pobere in jih odpelje, ko mene ni doma, če skočim naprimer v trgovino. V soboto je bil tak dan. Greš kupit stvari, kar rabiš doma, ker se je zlivalo sem rekla, pridem takoj, nima smisla da hodite po takem dežju. Ko se vrnem, stanovanje prazno otrok nikjer.
Ne vem, po čem sklepaš, da nimam avtoritete?
Ker sem napisala primer, kako se je tast vmešal noter in me skušal pred otroki degradirat? Seveda, da otroku bo lepše slišat gledanje TV, pa igrice, kot pa učenje. Sej vsak bo raje pogledal za tistim, kar je lepše za njega.
Gre se za to, da pri vzgoji se skozi vmešava noter in vedno komentira.
Kako bi ti se odzval, ko rečeš otrokom dejmo je ura, da se greste stuširat, tast pa, a veš, da ni dobro se vsak dan umivat in se tuširat. Zdaj pa poglej zmedo v otrokovi glavi. Mama govori tako, dedi pa kontra.
Zdaj pa res nič ne razumem. Praviš, da uletavajo v VAŠE stanovanje, hkrati pa pišeš, da ne smeš zamenjati ključavnice. Tega res ne razumem. Jaz na svojem lahko zamenjam ključavnico vsak dan.
Aja, to NI TVOJE stanovanje. In veš, tast lahko hodi po svoji hiši koliko hoče. Ti si zadnja prišla v hišo, nič ni tvojega in ti boš red delala v tuji hiši?!
Sori, ampak kriva si sama. Nimas nibene avtoritete do otrok in ne, noben ti je ne more zbijat, ce jo imas, lahko poskusa, ampak ce si ti nacelen, stabilen in dovolj samozavesten clovek, ti avtoritete ne zbije noben dedek!
Tvoj problem ni tast, ampak ti sama sebi. Tast je le posledica.[/quote]
Oprosti a ti si prebrala v celoti, da tak obsojaš?
Otroke pobere in jih odpelje, ko mene ni doma, če skočim naprimer v trgovino. V soboto je bil tak dan. Greš kupit stvari, kar rabiš doma, ker se je zlivalo sem rekla, pridem takoj, nima smisla da hodite po takem dežju. Ko se vrnem, stanovanje prazno otrok nikjer.
Ne vem, po čem sklepaš, da nimam avtoritete?
Ker sem napisala primer, kako se je tast vmešal noter in me skušal pred otroki degradirat? Seveda, da otroku bo lepše slišat gledanje TV, pa igrice, kot pa učenje. Sej vsak bo raje pogledal za tistim, kar je lepše za njega.
Gre se za to, da pri vzgoji se skozi vmešava noter in vedno komentira.
Kako bi ti se odzval, ko rečeš otrokom dejmo je ura, da se greste stuširat, tast pa, a veš, da ni dobro se vsak dan umivat in se tuširat. Zdaj pa poglej zmedo v otrokovi glavi. Mama govori tako, dedi pa kontra.[/quote]
Dedek je s opisanim vedenjem totalno mimo in kontra otrokom in tebi. Najbolj brezjajčen pa je tvoj mož.Tako vsaj jaz preberem. Vi2 nimate nobene prihodnosti,očitno je,da bosta morala vsak po svoji poti. Jaz bi tudi popenila,če bi mi to nekdo delal,saj to ni normalno.
A se hecaš? Da jo zmerjajo pred otroki in minirajo vsak njen poskus vzgoje – to po tvojem ni dovolj?
V naslednji temi se boste pa spet čudili, zakaj te razvajene mlade ženske nočejo imeti otrok. Zakaj le, lepo vas prosim.[/quote]Seveda, če si ti, mi nismo na tepki zrasli. Miljonkrat vse videno, zapisano v strokovni in študijski literaturi, čedalje več je tudi člankov o tem v medijih. Avtorica se vidno gre manipulacij in otroci kot sredstvom za dosego ciljev in podlosti ji že sedaj ne manjka, kaj šele bo.[/quote]
Te spoštujem, imaš velikokrat pametne, ne meči pa vseh v isti koš.Bo šlo?
Ja,in s hojo tam kjer ni nujno zanj bo sigurno delal same dobre stvari.Res mu tega ne more preprečiti-moralno je eno od pravne pravice. Nikakor pa tast nima NOBENE pravice komandirat in popravljati mamo otrok.Amen. Tukaj je vajina zgodba z očetom otrok že zdavnaj končana.Za nazaj je brez veze se sekirat,spremenit preteklosti ne moremo.Končajta to brezupno stanje čimbolj mirno in živita vsak zase-on bo očitno z atijem in mamico naprej živel,tega ne moreš spremeniti.Samo ko bosta otroka s tabo,ti ne bo noben tast sral po glavi. Oče otrok je neodrasla oseba,priklopljena na starše.Žalostno,ampak žal prepogosto videno. In tega ti spremeniti ne boš mogla,dokler bodo živi, bo tako.
Strokovne pomoči so včasih navaden dim.To je isto, kot zelo dobra prijateljica.Lahko ti svetuje zelo dobro, lahko pa popolnoma zanič.Tudi strokovnjaki so samo ljudje.Poznam – dovolj dobro!
Polarni sij, nehaj pisariti o podlostih.Kako moreš človeka, ki je v stiski, še bolj pohoditi – morda delaš to samo zato, ker je ženskega spola?
Znašla si se v nezavidljivi situaciji. Vsekakor bo potrebno nekaj narediti. Ločitev in selitev v drugo stanovanje se mi zdi še najbolj elegantna in zdrava rešitev. Praviš, da se otroci ne bi selili – če so polnoletni imajo vso pravico izraziti svoje želje, v kolikor niso o skrbništvu odloča sodišče. Glede na to, da tvoj mož nima zaposlitve nima neke temeljne osnove, da bi otroke preživljal. Tukaj si na dobri poti. Z računi dokaži svoj vložek, prav tako naj stori tvoj mož. Seveda bo to dokazovanje potekalo preko odvetnikov.
Kar se ti dogaja res ni lepo ampak moraš se zavedati, da se ljudje le redko spremenijo. V kolikor je hiša v celoti v lasti tasta res nimaš dobrega izhodišča za postavljanje meja, vendar takšno odločitev si sprejela sama. Odidi iz tega okolja čimprej ali pa čakaj da gre (grdo rečeno) tast pod rušo in takrat zaživi svoj mir (če boš sploh še diht takrat).
Moraš se pa zavedati še ene stvari. Otroka bosta v stiku z biološkim očetom in njegovimi starši tudi po ločitvi oz. tvoji selitvi. Še vedno bosta pod vplivom primitivnih komentarjev (takrat lahko pričakuješ še kaj bolj sočnega).
Očitno si bila v tistem trenutku precej na tleh in si izustila tisti štrik.Zaradi tega še ne boš izgubila otrok, ne boj se.Poznam mamo, ki je na antidepresivih, pa ima tri otroke.
Pa pozanimaj se , kakšno možnost imaš za brezplačnega odvetnika.Sicer pa ga mogoče niti ne rabiš.Pisati znaš dovolj dobro in lepo spraviš na papir.Mogoče poznaš kakšno, ki take stvari obvlada , pa ti jih napiše.Sem pa ugotovila , iz katerega konca si Slovenije si.Severovzhod.Drž se, punca in ne daj se.Tvoji naj ti pomagajo in čimprej pojdi.O štriku pa ne govori.Preveč dni boš še preplesala! Ne verjameš? Boš, boš!In ljubila boš še tudi.Vredna si tega!
Žal.
Zdaj v tem kaosu, bi se morala zdihat, razdihat, nadihat in dihat… da se umiri, spravi k sebi, da stopi na ralna tla, trdno, s trezno glavo, jasnih misli… Upam, da se spravi k sebi.[/quote]
Dihat, razdihat….ne, ne.Kdo bi se v takem stanju lahko spravil k sebi, ki mu družina pomeni veliko?
Stvari se bodo postavile na svoje mesto, ko bo avtorica odšla in šele, ko se bodo spravile na svoje mesto.
Avtorica, ti rabiš samo dobrega poslušalca in tolažnika, ki ti bo povedal, da si v redu in da bo še vse dobro.Bo, bo, boš videla, kljub zmešnjavi, ki jo imaš zdaj.Tudi otroka se bosta sčasoma umirila in prišla k tebi, verjemi, mama je mama.Vem pa, da ti je trenutno do konca težko.Veš, ene to prebrodijo brez problemov in si še oddahnejo, ko grejo narazen.Zaživijo.Ti pa si mehka duša in se preveč sekiraš.Taka si in ne moreš iz svoje kože.
Jaz ti svetujem, da čimprej spokaš.Ker tukaj imaš zmešnjavo na kubik.Tudi tam, kamor boš šla, bo še nekaj časa zmešnjava, toda tvoje srce se bo umirilo.Sčasoma.Ne takoj.Jaz ti pošiljam en velik velik objem in ti želim, da ostaneš trdna.Zjokaj se, reci : jebi ga, vse bo še dobro in pojdi naprej.
Čez leta boš lahko gledala nazaj z drugačnimi očmi.
Vse dobro te še čaka.Brez tega moškega, ki mu ni mar zate in te je popolnoma nevreden, do totalno netaktnih njegovih staršev.[/quote]
Svetujes naj gre in naj pusti otroke?
Da je z avtorico vse v redu?
Mislim, da z nekom, ki si nakoplje take tezave v zivljenju, da je vec let redno obravnavan na CSD in ima velike konflikte okoli sebe, dejansko ni vse v redu. Tudi ce je pred leti bil super oseba, danes to ni vec.
Najprej si mora priznati, da je tudi sam doprinesel k situaciji, kakrsna je, prevzeti svoj del krivde, ker v nasprotnem, se mu bodo take situacije samo ponavljale, z drugimi osebami, ampak vlekel jih bo skozi vse zivljenje.
Ker nima casa, da bi predelovala stvari sama, nujno pomoc terapevta.
Dihanje vedno pomaga, da se clovek pomiri in samo miren clovek lahko trezno razmislja!
Sori, ampak kriva si sama. Nimas nibene avtoritete do otrok in ne, noben ti je ne more zbijat, ce jo imas, lahko poskusa, ampak ce si ti nacelen, stabilen in dovolj samozavesten clovek, ti avtoritete ne zbije noben dedek!
Tvoj problem ni tast, ampak ti sama sebi. Tast je le posledica.[/quote]
Oprosti a ti si prebrala v celoti, da tak obsojaš?
Otroke pobere in jih odpelje, ko mene ni doma, če skočim naprimer v trgovino. V soboto je bil tak dan. Greš kupit stvari, kar rabiš doma, ker se je zlivalo sem rekla, pridem takoj, nima smisla da hodite po takem dežju. Ko se vrnem, stanovanje prazno otrok nikjer.
Ne vem, po čem sklepaš, da nimam avtoritete?
Ker sem napisala primer, kako se je tast vmešal noter in me skušal pred otroki degradirat? Seveda, da otroku bo lepše slišat gledanje TV, pa igrice, kot pa učenje. Sej vsak bo raje pogledal za tistim, kar je lepše za njega.
Gre se za to, da pri vzgoji se skozi vmešava noter in vedno komentira.
Kako bi ti se odzval, ko rečeš otrokom dejmo je ura, da se greste stuširat, tast pa, a veš, da ni dobro se vsak dan umivat in se tuširat. Zdaj pa poglej zmedo v otrokovi glavi. Mama govori tako, dedi pa kontra.[/quote]
Imam tri otroke in ce je bi 10 ljudi govorilo eno, jaz pa drugo, bi pri njih obveljalo, kar sem jaz rekla. Ker sem mama in ker imam avtoriteto in ker ne potrebujem moza, babico, dedka in ne vem koga se, da jih disciplinira namesto mene, to sem delala sama.
Druga stvar je, da ne teram svoje za vsako ceno, zato me tudi otroci spostujejo ker vedo, da ko pri necem vztrajam, je to s tehtnim razlogom. Marsikdaj se lahko stvari prilagodijo, recimo ok, zdaj glejte TV/se igrajte z dedkom, pozneje domaca naloga ali ok, danes niste bili zunaj, niste presvicali, lahko se samo umijete. Ti vztrajas pri svojem, ker bijes bitko za prevlado, ampak to ni nikdar dobra pot.
Kaj je narobe s tem, da dedek odpelje otroke? Ocitno niso vec majhni in gredo z njim dobrovoljno.
Nimas avtoritete!
Ce jaz mojim povem, da hocem, da so doma “zato in zato”, ni sans, da jih kdo odpelje!
Tud meni se zdi, da si tudi sama doprinesla za take odnose. Zdaj pa si daj prst na celo in dobro premisli, kaj si naredila in kako lahko popravis. Predvsem moras zaceti od sebe!
Ne, ne zagovarjam ne moza, ne tasta, ne nikogar. Oni imajo svoje maslo na glavi in svojo krivdo, s katero se bodo morali spopasti sami, ti imas pa svoje maslo, ki ga bos morala pobrisat sama s sabo in samo s tem se lahko ukvarjas, ne s tujim! Prvi cilj ti mora biti odnos z otrokoma!
Kakšna ključavnica, kakšen ultimat!
Saj vendar vidiš, da tast hodi enostavno zajebavat.Ultimat možu? :ne, konec je.Tu ni kaj več storiti.
Pokazal je dovolj dobro, kaj mu pomeni družina in ona.Manj kot nič.Na žalost.[/quote]
Zakaj imam obcutek, da sta obupana in malora ista oseba?
Odgovarjanje samemu sebi je resna motnja.
Kakšna ključavnica, kakšen ultimat!
Saj vendar vidiš, da tast hodi enostavno zajebavat.Ultimat možu? :ne, konec je.Tu ni kaj več storiti.
Pokazal je dovolj dobro, kaj mu pomeni družina in ona.Manj kot nič.Na žalost.[/quote]
Zakaj imam obcutek, da sta obupana in malora ista oseba?
Odgovarjanje samemu sebi je resna motnja.[/quote]
Imaš očitno včasih napačne občutke.Tvoj problem, ne moj.
Oprosti a ti si prebrala v celoti, da tak obsojaš?
Otroke pobere in jih odpelje, ko mene ni doma, če skočim naprimer v trgovino. V soboto je bil tak dan. Greš kupit stvari, kar rabiš doma, ker se je zlivalo sem rekla, pridem takoj, nima smisla da hodite po takem dežju. Ko se vrnem, stanovanje prazno otrok nikjer.
Ne vem, po čem sklepaš, da nimam avtoritete?
Ker sem napisala primer, kako se je tast vmešal noter in me skušal pred otroki degradirat? Seveda, da otroku bo lepše slišat gledanje TV, pa igrice, kot pa učenje. Sej vsak bo raje pogledal za tistim, kar je lepše za njega.
Gre se za to, da pri vzgoji se skozi vmešava noter in vedno komentira.
Kako bi ti se odzval, ko rečeš otrokom dejmo je ura, da se greste stuširat, tast pa, a veš, da ni dobro se vsak dan umivat in se tuširat. Zdaj pa poglej zmedo v otrokovi glavi. Mama govori tako, dedi pa kontra.[/quote]
Imam tri otroke in ce je bi 10 ljudi govorilo eno, jaz pa drugo, bi pri njih obveljalo, kar sem jaz rekla. Ker sem mama in ker imam avtoriteto in ker ne potrebujem moza, babico, dedka in ne vem koga se, da jih disciplinira namesto mene, to sem delala sama.
Druga stvar je, da ne teram svoje za vsako ceno, zato me tudi otroci spostujejo ker vedo, da ko pri necem vztrajam, je to s tehtnim razlogom. Marsikdaj se lahko stvari prilagodijo, recimo ok, zdaj glejte TV/se igrajte z dedkom, pozneje domaca naloga ali ok, danes niste bili zunaj, niste presvicali, lahko se samo umijete. Ti vztrajas pri svojem, ker bijes bitko za prevlado, ampak to ni nikdar dobra pot.
Kaj je narobe s tem, da dedek odpelje otroke? Ocitno niso vec majhni in gredo z njim dobrovoljno.
Nimas avtoritete!
Ce jaz mojim povem, da hocem, da so doma “zato in zato”, ni sans, da jih kdo odpelje!
Tud meni se zdi, da si tudi sama doprinesla za take odnose. Zdaj pa si daj prst na celo in dobro premisli, kaj si naredila in kako lahko popravis. Predvsem moras zaceti od sebe!
Ne, ne zagovarjam ne moza, ne tasta, ne nikogar. Oni imajo svoje maslo na glavi in svojo krivdo, s katero se bodo morali spopasti sami, ti imas pa svoje maslo, ki ga bos morala pobrisat sama s sabo in samo s tem se lahko ukvarjas, ne s tujim! Prvi cilj ti mora biti odnos z otrokoma![/quote]
Tako lahko govori samo ženska , ki ima podporo pri moškem.Ona je nima.Zato nehaj govoriti o maslu!
Draga avtorica, vedi, da red delaš lahko samo v svoji hiši. Ti si prišla v tujo hišo in ti misliš, da jih boš komandirala. Če ti ni kaj prav, si kupi svoje stanovanje in tam si ustvari tak red, kot je tebi prav. Tu pa se moraš ti prilagoditi ostalim.
Ostalim, vključno otrokom, je tu v redu.
In grožnja s samomorom tudi ni znak duševnega zdravja. Kdo je zdaj tu nor?!
Dihat, razdihat….ne, ne.Kdo bi se v takem stanju lahko spravil k sebi, ki mu družina pomeni veliko?
Stvari se bodo postavile na svoje mesto, ko bo avtorica odšla in šele, ko se bodo spravile na svoje mesto.
Avtorica, ti rabiš samo dobrega poslušalca in tolažnika, ki ti bo povedal, da si v redu in da bo še vse dobro.Bo, bo, boš videla, kljub zmešnjavi, ki jo imaš zdaj.Tudi otroka se bosta sčasoma umirila in prišla k tebi, verjemi, mama je mama.Vem pa, da ti je trenutno do konca težko.Veš, ene to prebrodijo brez problemov in si še oddahnejo, ko grejo narazen.Zaživijo.Ti pa si mehka duša in se preveč sekiraš.Taka si in ne moreš iz svoje kože.
Jaz ti svetujem, da čimprej spokaš.Ker tukaj imaš zmešnjavo na kubik.Tudi tam, kamor boš šla, bo še nekaj časa zmešnjava, toda tvoje srce se bo umirilo.Sčasoma.Ne takoj.Jaz ti pošiljam en velik velik objem in ti želim, da ostaneš trdna.Zjokaj se, reci : jebi ga, vse bo še dobro in pojdi naprej.
Čez leta boš lahko gledala nazaj z drugačnimi očmi.
Vse dobro te še čaka.Brez tega moškega, ki mu ni mar zate in te je popolnoma nevreden, do totalno netaktnih njegovih staršev.[/quote]
Svetujes naj gre in naj pusti otroke?
Da je z avtorico vse v redu?
Mislim, da z nekom, ki si nakoplje take tezave v zivljenju, da je vec let redno obravnavan na CSD in ima velike konflikte okoli sebe, dejansko ni vse v redu. Tudi ce je pred leti bil super oseba, danes to ni vec.
Najprej si mora priznati, da je tudi sam doprinesel k situaciji, kakrsna je, prevzeti svoj del krivde, ker v nasprotnem, se mu bodo take situacije samo ponavljale, z drugimi osebami, ampak vlekel jih bo skozi vse zivljenje.
Ker nima casa, da bi predelovala stvari sama, nujno pomoc terapevta.
Dihanje vedno pomaga, da se clovek pomiri in samo miren clovek lahko trezno razmislja![/quote]
Kakšen del krivde? To, da je mama in da ima brezjajčnega moža? Ki jih je v Sloveniji na stotine?
Če bi imela moža, kot se spodobi, bi bila spoštovana ženska in tast ne bi uletaval.
Avtorica, verjemi, tale tvoj mož, ki pravzaprav ne zasluži več tega imena, bo kasneje dobil žensko, ki ga bo vrtela, kot se bo zdelo njej.Tast še upal ne bo prestopiti praga stanovanja.
Tale tvoj mož – no saj ni več tvoj – rabi trdo roko.Ti si prenežna zanj.Ampak to ni nobena krivda.To je tvoja vrlina! To si ti in taka si in bodi ponosna nase!
Kaj zdaj, nekateri tu gor? Pravite, da sva jaz in avtorica isti osebi?
Butlni ste.Nihče pa ni pomislil, da sem jaz doživela točno iste stvari kot avtorica, zato dobro vem, kako to gre.Nisem mlada frklja, nisem priplavala po juhi!
In odgovarjala bom samo še avtorici, vi pa pišite kar vam butne v glavo.Eni ste pametni, hvala vam!
Drugi pa pišete tako primitivne, avtorica, teh pa raje ne beri.
Imam tri otroke in ce je bi 10 ljudi govorilo eno, jaz pa drugo, bi pri njih obveljalo, kar sem jaz rekla. Ker sem mama in ker imam avtoriteto in ker ne potrebujem moza, babico, dedka in ne vem koga se, da jih disciplinira namesto mene, to sem delala sama.
Druga stvar je, da ne teram svoje za vsako ceno, zato me tudi otroci spostujejo ker vedo, da ko pri necem vztrajam, je to s tehtnim razlogom. Marsikdaj se lahko stvari prilagodijo, recimo ok, zdaj glejte TV/se igrajte z dedkom, pozneje domaca naloga ali ok, danes niste bili zunaj, niste presvicali, lahko se samo umijete. Ti vztrajas pri svojem, ker bijes bitko za prevlado, ampak to ni nikdar dobra pot.
Kaj je narobe s tem, da dedek odpelje otroke? Ocitno niso vec majhni in gredo z njim dobrovoljno.
Nimas avtoritete!
Ce jaz mojim povem, da hocem, da so doma “zato in zato”, ni sans, da jih kdo odpelje!
Tud meni se zdi, da si tudi sama doprinesla za take odnose. Zdaj pa si daj prst na celo in dobro premisli, kaj si naredila in kako lahko popravis. Predvsem moras zaceti od sebe!
Ne, ne zagovarjam ne moza, ne tasta, ne nikogar. Oni imajo svoje maslo na glavi in svojo krivdo, s katero se bodo morali spopasti sami, ti imas pa svoje maslo, ki ga bos morala pobrisat sama s sabo in samo s tem se lahko ukvarjas, ne s tujim! Prvi cilj ti mora biti odnos z otrokoma![/quote]
Tako lahko govori samo ženska , ki ima podporo pri moškem.Ona je nima.Zato nehaj govoriti o maslu![/quote]
Ne, to govori zenska, ki se vedno v prvi vrsti opre sama nase! Ce bi cakala moza, da pride s sluzbene poti, da se oprem nanj, bi imela doma kaos!
Sem človek in oseba kakršna sem, konfliktna daleč od tega in to lahko potrdijo vsi prijatelji in tudi v službi. V službi mi tudi pomagajo in moj nadrejeni ima ogromno posluha glede te zadeve in so mi ponudili pomoč, če bi bila tak izmeček se te ljudje izognejo in obrnejo proč od tebe. Povem svoje (direkt), a vojen kakršne opisujete ne vodim z nikomer. Če bi dejansko bila tako konfliktna mi tudi prijatelji ne bi odpirali vrat svojega doma (če izpustim sorodstvo). To, da so prijatelji videli kaj se dogaja in mi tudi pomagajo, tudi sami so rekli, da bodo oni podali izjave.
Če je kdaj prišla kaka moja prijateljica k meni domov na kavo, se je tudi tast pol pojavil in je imel neprimerne zbadljivke. Meni je bilo neprijetno, njim še bolj. Nato so rekle, da pač vse lepo in prav samo v prihodnje bomo hodile na kavo nekam ven ne pa k meni domov. Lahko sem zdaj res out of mind, ker to kar se dogaja mi enostavno potrpljenje načenja, živce in vse skupaj, ko se mi zdi, da proti temu človeku ne morem nič.
Jasno mi je kot beli dan, da tega zakona je konec, ker če ne drugega v takem bolnem razmerju, kjer so starši zapleteni je nemogoče, da boš imel mir in da se ne bodo vedno vtikali. Niti malo ni pozitivne misli, da bi bilo bolje, temveč samo še slabše. Sploh, če se zgodi, da bi njegovi potrebovali kako njegovo pomoč.
Sem človek in oseba kakršna sem, konfliktna daleč od tega in to lahko potrdijo vsi prijatelji in tudi v službi. V službi mi tudi pomagajo in moj nadrejeni ima ogromno posluha glede te zadeve in so mi ponudili pomoč, če bi bila tak izmeček se te ljudje izognejo in obrnejo proč od tebe. Povem svoje (direkt), a vojen kakršne opisujete ne vodim z nikomer. Če bi dejansko bila tako konfliktna mi tudi prijatelji ne bi odpirali vrat svojega doma (če izpustim sorodstvo). To, da so prijatelji videli kaj se dogaja in mi tudi pomagajo, tudi sami so rekli, da bodo oni podali izjave.
Če je kdaj prišla kaka moja prijateljica k meni domov na kavo, se je tudi tast pol pojavil in je imel neprimerne zbadljivke. Meni je bilo neprijetno, njim še bolj. Nato so rekle, da pač vse lepo in prav samo v prihodnje bomo hodile na kavo nekam ven ne pa k meni domov. Lahko sem zdaj res out of mind, ker to kar se dogaja mi enostavno potrpljenje načenja, živce in vse skupaj, ko se mi zdi, da proti temu človeku ne morem nič.
Jasno mi je kot beli dan, da tega zakona je konec, ker če ne drugega v takem bolnem razmerju, kjer so starši zapleteni je nemogoče, da boš imel mir in da se ne bodo vedno vtikali. Niti malo ni pozitivne misli, da bi bilo bolje, temveč samo še slabše. Sploh, če se zgodi, da bi njegovi potrebovali kako njegovo pomoč.[/quote]
Koliko sta stara otroka?
Sem človek in oseba kakršna sem, konfliktna daleč od tega in to lahko potrdijo vsi prijatelji in tudi v službi. V službi mi tudi pomagajo in moj nadrejeni ima ogromno posluha glede te zadeve in so mi ponudili pomoč, če bi bila tak izmeček se te ljudje izognejo in obrnejo proč od tebe. Povem svoje (direkt), a vojen kakršne opisujete ne vodim z nikomer. Če bi dejansko bila tako konfliktna mi tudi prijatelji ne bi odpirali vrat svojega doma (če izpustim sorodstvo). To, da so prijatelji videli kaj se dogaja in mi tudi pomagajo, tudi sami so rekli, da bodo oni podali izjave.
Če je kdaj prišla kaka moja prijateljica k meni domov na kavo, se je tudi tast pol pojavil in je imel neprimerne zbadljivke. Meni je bilo neprijetno, njim še bolj. Nato so rekle, da pač vse lepo in prav samo v prihodnje bomo hodile na kavo nekam ven ne pa k meni domov. Lahko sem zdaj res out of mind, ker to kar se dogaja mi enostavno potrpljenje načenja, živce in vse skupaj, ko se mi zdi, da proti temu človeku ne morem nič.
Jasno mi je kot beli dan, da tega zakona je konec, ker če ne drugega v takem bolnem razmerju, kjer so starši zapleteni je nemogoče, da boš imel mir in da se ne bodo vedno vtikali. Niti malo ni pozitivne misli, da bi bilo bolje, temveč samo še slabše. Sploh, če se zgodi, da bi njegovi potrebovali kako njegovo pomoč.[/quote]
Če bi ti vsi tako zelo stali ob strani, od družine, direktorja, sodelavcev in prijateljev, ti ne bi visela na enem forumu.
Se pravi, če vas prav razumem, vsak starš, ki da v uporabo stanovanje svojemu otroku ima pravico hodit po hiši in komandirat otroke in delat kar mu paše. Oni ne živijo z nami, niti niso v našem kraju, ampak se pripeljejo. Takrat nam je bilo ponujeno, da naj se ne stiskamo v malem stanovanju, ampak da je to stanovanje, kjer smo sedaj prazno in naj se vselimo. Mi ni težko priznat, tako kot to sedaj vidim, da je bila velika napaka. A verjemi, da tedaj nisem niti blizu videla ali slutila, kaj se lahko zgodi.