“O, ti si se pa zredila!”
Jaz preprosto na takšne raznorazne ugotovitve sogovornikov odgovorim: ‘Res je.’
Če gre za pohvalo, pa samo preprosto: ‘Hvala.’
Toliko sem pa že realna sama do sebe, da se ne sprenevedam, da večjih sprememb drugi na meni ne opazijo. Imam raje, da mi nekdo odkrito pove kakšno opazko direktno v obraz, kot pa da namesto tega kritizira oz. obrekuje za mojim hrbtom.
[/quot
Vidiš, to se pa ne strinjam s tabo. Tovrstnih opazk ne maram, zdijo se mi nevljudne, žaljive. Kar nekdo za mojim hrbtom govori, je njeova stvar, njegov problem, njegova karma. Za klevete se ne zanimam in mi je zanje vseeno.
Ko pa enkrat meni reče, pa mene potegne v svoj primitivizem in tu se težko izmažem, da ne bi bila ali prizadeta ali vznemirjena ali da ne bi še potem o tem razmišljala. In tega res ne maram. Tako da meni raje ne govorit takih reči, hvala lepa.
Jaz preprosto na takšne raznorazne ugotovitve sogovornikov odgovorim: ‘Res je.’
Če gre za pohvalo, pa samo preprosto: ‘Hvala.’
Toliko sem pa že realna sama do sebe, da se ne sprenevedam, da večjih sprememb drugi na meni ne opazijo. Imam raje, da mi nekdo odkrito pove kakšno opazko direktno v obraz, kot pa da namesto tega kritizira oz. obrekuje za mojim hrbtom.
[/quote]
Vidiš, to se pa ne strinjam s tabo. Tovrstnih opazk ne maram, zdijo se mi nevljudne, žaljive. Kar nekdo za mojim hrbtom govori, je njeova stvar, njegov problem, njegova karma. Za klevete se ne zanimam in mi je zanje vseeno.
Ko pa enkrat meni reče, pa mene potegne v svoj primitivizem in tu se težko izmažem, da ne bi bila ali prizadeta ali vznemirjena ali da ne bi še potem o tem razmišljala. In tega res ne maram. Tako da meni raje ne govorit takih reči, hvala lepa.
Tako kot sem zgornji rekla, povem tudi tebi:
tovrstnih opazk ne maram, zdijo se mi nevljudne, žaljive. Kar nekdo za mojim hrbtom govori, je njegova stvar, njegov problem, njegova karma. Za klevete se ne zanimam in mi je zanje vseeno.
Ko pa enkrat meni reče, pa mene potegne v svoj primitivizem in tu se težko izmažem, da ne bi bila ali prizadeta ali vznemirjena ali da ne bi še potem o tem razmišljala. In tega res ne maram. Tako da meni raje ne govorit takih reči, hvala lepa.
Tako da ja, če tega ne bi ljudje izrekali, bi se počutila bolje. Ker kar je v njihovih glavah, mislih, je njihov problem in me ne zanima.
Dobimo povabilo na Abrahama, gostilna z vso štimungo vred in seveda ogromno hrane.
Slavljenka namesto pozdrava: o si se pa končno tudi ti zredila (ja res je, vaga kaže presnetih 5 kil več). Jaz pa: kaj čem, doma je zelo zdravo, zato sem toliko časa bila suha, za zdrava hrana tudi košta. sedaj pa so vsi okoli mene so Abrahami, potem pa pridem na žurko, pa mastna juha, pohan piščanc na najslabšem olju od predvčerajšnjim, postan krompir, potem pa torta kot bi jo v Lidlu naredili, sama maščoba in enostavni ogljikovi hidrati. tudi če pojem kot piščanček, se pozna, pa napihnjenost po taki hrani…. v glavnem nobenega komentarja več ta večer.