Oba sva zapolena, pa nama primanjkuje denarja
Tole sem si zdaj prav prebral in to skupaj z vsemi odgovori. Kaj naj ti rečem?
Ne bi ti rad pametoval o tem da zakaj tak kredit in to in ono. Jbg, si se zapufala ker očitno želite stanovanje čimprej odplačat.
Stroški te zanimajo. Jaz sicer nimam predstave koliko pri vas kaj stane, domnevam da nekako približno tako kot v Avstriji. Lej, jaz sem zdajle tole debatiral z ženo (sem ji vse prevedu:)) in zanimivo kako ženske res ne znate priti čez mesec.
Ko sem bil jaz mulc, recimo tam leta 87 ko smo laufal tam po vasi, to so se povsod hiše delale. Otroci smo gledali kdaj bager pride, kdaj bo hruška beton pripeljala, to je povsod se gradilo. Pred bajto golf 1, ampak gradilo se je no….
Evo še dons vem, da je soseda delala v triglav konfekciji je šivilja bila, sosed je bil pa v živila trgovini v skladišču (navaden skladiščnik). Pa so gradili hišo, pa nihče jim nič ni dal. Šli na banko, vzeli kredit na tiste minimalce in gradili hišo pisda.
Pa poleti so šli tut oni v Umag na morje, kot vsi mi drugi za 14 dni.
Drugi sosedi, oba sta delala v železarni na Jesenicah. Navadna delavca, nič drugega. Hiša na obrobju bleda pismo. So jo dolg gradili, ampak potem je bla pa narejena enkrat. Pa so tri otroke imeli.
Ampak zdaj pa pazi! Zdaj bom pa jaz nekaj povedal! Tole si pa zapomnite!!! Midva sicer ne gledava na vsak evro, ker hvalabogu nama ni treba. Lahko se pa zgodi da bova nekoč morala, kaj veš.
Ni to pomembno. Glej, midva sva imela situacijo ko jaz nisem mogu menjat izmen, ko so bili trije otroci, ko je bil tamau u vrtec za vozit, žena dvakrat noseča v treh letih… Dve majhni punčki. Mi smo rekl, glede na to, da nimamo babic dedkov, bomo najeli gospodinjo. Gospodinjo s polno plačo, njene naloge pa kuhanje, pranje, likanje in otroci in nabava. Pa skrbela je za čistočo v kuhinji.
Za čiščenje sva najela servis, so prišli enkrat na teden trije in zbiksali stanovanje.
Govorim za gospodinjo.
Kaj hočem povedat – da danes ko gospodinje nimamo (selili smo se in v času korone nismo nanovo zaposlili) mi danes zapravimo ne vem lapam na pamet 1500 samo na hrani. Kaj mi kupujemo jaz ne vem. Evo zdele sem jaz pogledal račun en naključen račun ko grem jaz v trgovino. Vzamem tiste panirane zrezke (šunka sir), vzamem kakšno lazanjo, vzamem banane, vzamem pomaranče, vzamem juhice v vrečkah, vzamem narezan pršut, vzamem kakšne žemljice, vzamem kakšne piškotke kva jaz vem… Račun je redno 70 eur in več. Pa NIČ nisem prinesu, nič. Ni to niti za tri dni.
Kva je fora?! To da ne znamo nakupovat. Mi ne znamo nič kupit. Ko je moja gospodinja šla v trgovino je prinesla TRI VREČE, da sem ji pomagal notr nosit račun ni bil 50 eur! In ona je šla v trgovino samo dvakrat na teden. Jaz grem pa osemkrat pisda!
Enkrat na teden je šla v trgovino, enkrat pa k mesarju. Tedensko za našo petčlansko družino in še sama je jedla pri nas čez teden, ni zmetala 80 eur! Ni!
Pa nismo mi nič slabo jedli.
Gospa je naredila krofe skoraj vsak teden, potem je naredila pico, potem je naredila morsko rižoto, potem je naredila segedin, potem je naredila polnjene paprike, potem je naredila jelenove zrezke s skutinimi štrukli….
Ne moreš verjet kaj je gospa naredila! Ja, saj jaz zdaj tut jem jelenji zrezek, ampak ga moram naročit da mi ga prinesejo iz gostilne pa plačam 30 eur! V tisti postani škatli.
Pa ni samo naša gospodinja bila taka. Ni. To so vse take, to točno ve kaj bo kuhala za cel teden naprej, to se nobena sestavina stran ne vrže. Ne pa zdaj jaz ko imam vsak dan za posodo ostankov hrane. Vsak dan.
V ponedeljek zjutraj je prvo ko je v službo prišla je zamesila moko in tri jajca v multipraktiku. To je prvo naredila. In naredila rezance. Potem jih je vključila enkrat med tednom v kosilo. Recimo rezanci s piščančjim meskom v smetanci. Evo.
Piščančja prsa je popražla, mal zelenjavce not vrgla, smetanco ulila pa opa čez rezance. Njo je to kosilo prišlo 5 eur, pa smo se vsi dobr najedl.
Ko je kuhala domačo juho je vedno goveje meso (to sem zahteval da se da dobro meso notr) je naslednji dan vedno goveje meso ali panirala v jajčku in ocvrla, ali pa naredila filo za torteline, ki jih je naredila sama. Enostavno zmlela meso, dodala začimbe in nardila torteline, ali pa mesno pito.
Jaz tega ne znam, moja baba še manj.
Ampak mi smo jedli ko grofi, pri nas je bila miza resnično polna, in to praktično brez velikega stroška.
Jamrate samo ženske, ki ne znate skuhat. Moja mami je isto kuhala in kuhala, pismo jaz sploh ne vem kdaj smo mi šli v trgovino. Ma nikol. To je blo pred kakšnim praznikom da smo mi v trgovino šli. Res.
Krompir je bil doma, pri sosedu je bila kmetija, tam smo kupili prašiča vedno in klali, pa govedino smo vzeli ko je klal kravo, da smo za župo imel. To smo mel tiste dve velike skrinje in to je blo vse notr.
Zelenjavo je mela vso doma na vrtu. Še dons vem kako smo v žaganje dajal tisto korenje za čez zimo.
Poleti je ulagala vseeeeeeeee. Vse. To je vložila 100 kozarcev kumaric, to je vložila vso sadje, od marelc do breskev, iz borovnic je sok za čez zimo delala, gobe je nabirala jih je sušila, pa ulagala, pa u skrinjo dajala….
To ni da ni!
Fotr je šel v mlin po moko. Evo. Ma ni blo to vikenda da ne bi bil sirov ali pa jabolčni štrudel frišn pečen, ni blo to vikenda da ne bi bila goveja župa, pražen krompir, meso…
Ni blo to enega tedna da ne bi bile palačinke vsaj trikrat na teden. Enkrat v župi jih je naredila, enkrat je sirove naredila pa z orehi pa spekla v pečici, enkrat smo jih pa za večerjo mazal z domačimi marmeladami. Mah, dons je pa kva?!
Ni šla v trgovino. Res ni šla! Mleko, meso, jajca to smo vse na vasi pri kmetu vzel. Vsak večer sem šel s kanglco po frišen mlek.
Polet, u madona to je kisu mlek delala vsak dan, kva je blo to dobr. Pa svež kruh pa bržola domača, k smo jih sami delal z našega prašiča k smo ga kupil.
Pa ko je bil mal starejši kruh je pa pohane šnite nardila pa je blo.
Pa kruh v borovničev sok namočila pa smetano gor. Pisda…. Ona ni zapravla za tisto našo hrano takrat za cel mesec za 4 člansko družino ni zapravla 100 eur v današnje preračunano. Ni.
Ja, še dons se da. Zadnč mi je moja rekla dej a boš šel v trgovino kej a mi boš ene cigarete prnesu. Sem reku a veš da ne bom šel. Je rekla ja kako a nisi reku da greš po jogurte. Sem reku ja, pa sem se premislu. Ne grem. Jih ne bomo jedl, bomo kej druzga s hladilnika.
In evo, res nisem šel in zvečer je blo najmanj 30 eur več v denarnci hahahahahhha. In ko je to vsak dan…
Z 2400 € (torej 1200 na enega) dohodki na mesec lahko kar normalno živiš.
Če pa trosiš preko meje, pa seveda težko.
Ti si veliko več privoščiš, kot pa zaslužiš, previsok kredit, 2 psa sta velika in nepotrebna stroška, 2 avta v družini, že tukaj imaš nekaj nepotrebnih stroškov. Lahko si samo mislim koliko je še nepotrebnih stroškov kje drugje, recimo dragi pametni telefoni in pogota menjava le teh, pa še cel kup drugih mnepotrebni malenkostnih stroškov, ko pa te malenkostne stroške sešteješ, pa zna bit kar visoka vsota 🙂
Matematika tudi tebi ne gre. Kako kaj tekstne matematicne naloge, a.
Ko placata kredit, jima ostaneta 2 minimalca za 3 otroke, 2 psa, vzdrzevanje avta, hise in vse poloznice.
[/quote]
Ko plačata telefonske stroške (očitno najpomebnejša postavka), stroške za tri otroke, vzdrževanje dveh avtov, hiše in vse položnice jim ostane še manj, a.
Ja, ampak tudi pri meni je podobno.
Hvala za tale opis. Všeč mi je soc realizem. Prijetni in topli spomini na mirno in varno ter ljubezni polno odraščanje.
V Slo menim, da takih težav z neznanjem kuhanja še ni. 30 let nazaj v Angliji sem bila paf kako čisto nič ne znajo skuhat. Kupovali so razkuhane špagete v omaki v konzervi, kuhan krompir ipd. Ne vem kako je pri njih prišlo do te anomalije ker to sploh niso bili šolani ljudje. Si predstavljam, da nekdo, ki gre nekaj sto km stran živet že kot mladostnik ni imel dovolj časa, da ga doma naučijo osnov življenja kamor sodi tudi kuhanje, žarnico zamenjat, luknjo zašit, plesen odstranit. Take osnove osnov. Pa ljubezen in veselje do tega, da znaš sam zase poskrbeti in to dobro. Je pa res, da gre za dobro kuharijo čas in časa običajno nimamo neomejeno. Kamor gresta pozornost in energija tisto cveti. Meni ne uspe ob otrocih in domači zdravi nič predpripravljeni kuhi še kariere obvladovat zato sem se zadovoljila z službico jurja+ in uživam v tem obdobju in vlogi. Na mesec porabimo 30litrov mleka (kupujemo samo ekološkega in svežega) in ene 40 tudi jajc. Vsak dan topel družinski obrok, nič predpripravljenega in otroka. Res je, da v kuhi uživam. Iz šole (ko je :)) se vračata sestradana čeprav jima plačujeva obe malici in kosilo. Preprosto jima je zanič, neokusno, za prašiče in ne jesta, ker vesta, da je mami vedno v veselje narediti karkoli okusnega. Uživam opazovati kako vsi cvetijo, so zadovoljni in mislim, da jim s tem dam toliko več kot bi denar lahko kupil. Dobro, vedno jima kupim kvalitetna oblačila in obutev, ker želim, da nek osebni standard imata pa seveda z škart robo so sami problemi, vse razpade, se razvleče, zluknja ipd preden prerasteta. Če tako gledam je kvaliteta neka skupna nit s prehrano. Doma pripravljena hrana iz osnovnih sestavin (če se le da ekoloških) je visoka kvaliteta v primerjavi z umetnimi tovarniškimi produkti. Ko se tega s.anja odvadiš jesti se šele brbončice opomorejo in razvijejo :). Mojim skozi to podpiram zdravje, zdrave navade, otroka pomagata in že precej obvladata, za preživetje koristne navade, čas, toplino doma, čas, pozornost itd. Sama tega nisem imela. Mama je bila uspešna karieristka. Not nice za odraščanje čeprav nam materialno nikoli ni nič manjkalo celo polno rit vsega smo imeli. S svojo odločitvijo v prid družine otroka lahko podpiram in ju usmerjam. Imam čas zanju. Nista mi v breme. Meni se zdi pravi blagoslov, da sem lahko kot en mentor nekomu, ki bo mnogo večji in presežnejši od mene. In to celo moj rod. Zato, ker oboje naenkrat (po mojih izkušnjah) ne gre odklanjam kredite in selitev v hišo. Smo kar lepo v 80m2 stanovanju v bloku. Kaj mi bo hiša pa živčnost doma, pa sekiranja, pa kreg, pa klopotci vsi nikakvi od otrok. Škoda je prevelika. Včasih so rekli, da se moraš s tako deko pokrit kolikor si dolg in ugriznit kolikor lahko pogoltneš. Zakalkulirali so se. Predvidevam, da bi reprogramiranje kredita neko olajšanje vseeno ustvarilo tako da @ avtorica ti svetujem to. Dodatna zaposlitev na račun skrbi za otroke ne bi bila ok. Mogoče kak namig za povišico? Menjava zaposlitve? Selitev v manjše se vam ne upam svetovati zato mislim, da bo reprogramiranje kredita najbolj optimalno. Srečno!
Z 2400 € (torej 1200 na enega) dohodki na mesec lahko kar normalno živiš.
Če pa trosiš preko meje, pa seveda težko.
Ti si veliko več privoščiš, kot pa zaslužiš, previsok kredit, 2 psa sta velika in nepotrebna stroška, 2 avta v družini, že tukaj imaš nekaj nepotrebnih stroškov. Lahko si samo mislim koliko je še nepotrebnih stroškov kje drugje, recimo dragi pametni telefoni in pogota menjava le teh, pa še cel kup drugih mnepotrebni malenkostnih stroškov, ko pa te malenkostne stroške sešteješ, pa zna bit kar visoka vsota 🙂
[/quote]
Nekdo (polpismen verjetno) je v zgodbi spregledal 3 otroke …
– imeti samo en avto – mnogi imajo samo enega in tega dobrega
– pes je dejavnost – lahko bi se enemu odrekli?
– ja, kredit nanese kar dosti, se mi zdi, da ste šli čez mejo finančne sposobnosti – kredit bi smel biti max 1/3 dohodkov, to je 800 eur v vajinem primeru. Nekateri živijo v mansardah hiš svojih staršev, ni kredita, ni najemnine.
– nimajo vsi, ki imajo 2 povprečni plači, 3 otrok. Brez otrok ostane več denarja za vse.
– vajini plači sta podpovprečni. Že brez upoštevanja dohodninske olajšave za otroke je pri povprečni plači neto 1200 eur. Za vsakega otroka pa 50 eur več neto pri enem od staršev, torej 2550 eur skupaj. Tudi otroških dodatkov bi nekaj dobila (pri nižji plači so ti še višji). Tudi to je treba upoštevati.
–
–
–
–
Bi rekel da sta kar pridna s tako visokimo kreditom. Pri nas smo 4 članska družina pa če res varčujemo pridemo cca 600 skozi za hrano , ampak ne kupimo ničesar pripravljenega vse se naredi doma. Kupuješ samo osnovna živila moko, sladkor, kvas, meso itd. Kakorhitro greš v neke konzerve itd je vse ful drago. Vajina možnost je da reprogamirata kredite, zdaj se to ful splača. Pa če to pomeni menjat banko jo pač menjajta. Vse gre. Je pa treba malo gnjavit. Veliko sreče vama želim še naprej
Vajin primer je zelo zanimiv. Najprej o varčevanju. Plačujeta kredit za lastno nepremičnino. Bravo, glede na komentarje zelo pogumno. In pravilno. Kredit se odplača najhitreje kot se da z čim višjim obrokom. To pomeni da varčujeta tudi s nakupom in privarčevano je v obliki nepremičnine. Imata dva starejša avta, ki jih uporabljata. Če res ne delata vsak na svoji strani Slovenije oziroma daleč od službe se da to uredit, uporabljat javni prevoz, skupna pot v službo, menjava enega avtomobila za manjši, cenejši,… Stroški otrok znajo biti veliki, še posebej ker bi dali starši za svoje otroke vse na tem svetu. Kasneje začne bolet glava, ko vidiš da si mogoče šel predaleč. Stroški hrane znajo biti zanimivi – da se dobit boljša hrana, ki je hkrati cenejša. Nakup pri kmetu, ureditev svojega vrtička, najem zemlje za obdelovanje, vse to je lahko rešitev za cenejše življenje. Nakup cenejše, uvožene, EUROSPIN hrane res ni rešitev za nobenega. Tudi meso in ostalo se da ceneje in bolj kvalitetno dobiti pri kmetih, čistila če se potrudiš lahko narediš sama za delček cene, ki jo plačaš v trgovini. Na splošno nasvet – znajdi se, zorgniziraj, poglej na net za nasvete za izdelavo raznih reči. Na koncu boš videla, da je 1400€ še veliko, samo začni dvomiti v nujnost vsakega stroška. Bo hitro bolje
Jbg pač sta se zapufala do gat. Država je dovolila pufanje do minimalne plače, ki znaša 700 € in vidva to imata po odštetem kreditu. Problem pa je ker imata še otroke, ki seveda kar nekaj požrejo… Sedaj se morajo tudi otroci upoštevati pri kreditu in ne samo minimalec.
Se pa še vseeno da preživet, kar dokazujejo mnoge familije. Odprodajte en avto, po nakupe v diskonte ali kupit v toploteki eno uro pred zaprtjem trgovine ko znižajo za 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ukinite kabelski internet in preidite na mobilnega, namesto Samsunga kupite xiaomi mobilca, namesto Applovega računalnika, Lenovovega, na dopust z last minute varianto, ukinit smučarijo, ukinit gostije v restavracijah. Skratka da se.
Vidva sta se odločila pač za varen dom, pred raznimi drugimi vsakdanjimi priboljški. Meni se to zdi še vseeno bolj pametno kot zapravljat za razne ničvredne vsakdanje pič karije.
Prvo. Zanimivi bankirji, da so vama odobrili take kredite… Očitno ste vzeli najvišjega možnega glede na svoj prihodek. Brez razmisleka, koliko boste še potrebovali skozi mesec, da ne bo šlo tako na tesno. Pojdita preverit kako znižati obrok.
Drugo, piši si en mesec vse izdatke, tudi tiste najmanjše. Nato pride vprašanje, če je bilo res vse potrebno in sledi optimiziranje porabe…
Ali res rabiš nove obleke vsak mesec??? Daj en mesec ta izdatek na stran… Se kar nabere…
Začni uporabljati aplikacijo za razdelitev in sledenje stroškov glede na pričakovane prihodke.
Jaz jo uporabljam že nekaj časa.
In kar naenkrat se je našel tudi denar za izlete in potovanja.
Ljudje kar nekaj hrepenimo, da “si bomo privoščili” ne vem kaj..
Saj si priviščite, in sicer morje na vikendu staršev je super stvar. Čim bolj jo izkoristite. Pametno ste se odločili, da imate visok znesek kredita, saj bo tako hitreje poplačan. Ne poslušajte ljudi, ki klatijo neumnosti, da se znebite psov in podobno. Malo manj mesa pri obrokih, več zelja in fižola, stran s cigareti, mesninami in alkoholnimi pijačami in nabava hrane pri kmetu. Krompir, korenje, zelje, repa, jajca, skuta..sama superživila. Če res ne bo šlo, pa reprogramirajte kredit na manjši obrok. Torej vzameš pri drugi banki pod bolj ugodnimi pogoji in poplačaš star kredit. Je pa treba kar obiskati ene 5 bank. Sicer pa imate kot kaže nekaj finančnega zaledja pri starših (če imajo vikend na morju). Tako ste lahko bolj sproščeni in živite pač iz dneva v dan. Tako vsaj veste, da ne boste ostali brez strehe nad glavo. Bravo, če lahko shajate, otroši dodatki pa so tudi kakšnih 200 evrov, verjetno?
Imava podobne dohodke kot vidva avtorica. Ne vem sicer koliko si stara, midva sva še oba pod 30. Pri nama gre nekako takole.
– Trenutno sva v najemu, plačujeva približno 500-550 € najemnine s stroški. Če bova uspela dobiti kredit, bo nekako v tem znesku (torej kredit + stroški stanovanja). No, niti ne vem če sva kreditno sposobna 🙂
– Otroka načrtujeva. Ampak absolutno ne 3. Že za enega včasih pošteno razmišljam, če si ga lahko privoščim. Kakšno leto, dve bo zagotovo še treba počakati.
– Domačih živali nimava
– Ko dobiva plačo gre denar najprej za stroške in varčevanje, šele od zneska, ki ostane si razporediva za hrano, ostale stroške, hobije in “luksuz”
– Za dopust in vse ostale večje nakupe varčujeva namensko, vsak mesec manjši zmesek, v enem letu se nabere dovolj.
– Ko greva v trgovino po hrano, kupim samo to kar si vnaprej napišem. Jedilnik sestavim vnaprej in kupim samo sestavine. (+ kakšno sladkarijo, ki se potem seveda ne pozna samo v denarnici ampak tudi na kilah :))
– Dohodnina, regres, božičnica ipd. grejo direkt na varčevalni račun in jih ne diram
– Imava samo 1 avto
– vedno je na strani vsaj 1000 € rezerve, če karkoli pomembnega crkne (pralni stroj ipd)
– Oba se trudiva pridobiti boljšo plačo. Jaz z dodatnim izobraževanjem za napredovanje v službi, moj z dodatno dejavnostjo poleg službe. Ta trud se počasi začenja obrestovati.
– No v nekaj letih se nama je nabral kar lepi kupček, pri tem da nimam občutka da grozno zategujeva pas (normalno si privošciva kavico, morje, kino, oblačila, hobije…). Recimo toliko, da če oba ostaneva brez službe, lahko eno leto komot preživiva od prihrankov.
To vprašanje je dobro. Glede na vse kar imaš moraš živeti skromno. Odgovor je lahek, začni delati nekaj poleg službe, kak popoldanski s.p. naj eden od vaju odpre, dela dodatni dv euri. Delaj nekaj kar bi dosti zaslužili….pa pazi da bo šlo…prej se pozanima uči nauči kaj in kako moraš…pa zasluži dodatno….ker sicer ne gre drugače množiti dena. če želiš bolje živeti ne moreš še bolj stisniti iz povprečja, ampak tudi več zaslužiti, če ne ne gre kar si ti želi.
Vprašaj se kaj znaš delati in začni stem, če dela ne poznaš,nne začeti,,,
Pes je družinski član halo, kake nasvete mate nekateri? Oddaj psa in to je to, mislim halo.
Drugače sva pa midva s partnerjem znižala stroške in so zdaj zelo nizki. Je res, da nimava otrok, ampak toliko več prihraniva:
– vrtičkava. Je delo, ampak prihraniva na hrani. Ni pa za vsakega. Predvsem pa sva tudi spremenila odnos do hrane, da tudi kupujeva sezonsko hrano, ko je sama nimava. Npr., zeljna solata namesto zelene solate, itd.
– čistila: čistiš s kisom, itd. Je cenejše in tudi bolj naravno.
– kupujeva second hand stvari, kjer je smiselno: prihraniva + ne podpirava nove potrošnje
– delava svoj kruh, svoje tortilje, ipd. Pač izdelke iz moke si sama delava.
– zelo malo mlečnih izdelkov kupujeva, tukaj sva včasih res ogromno zapravila. Predvsem za sir.
– imava avto, z njim stroške vzdrževanja, vendar ga pa uporabljava čim manj in rajši kolesariva. Je pa odvisno od tega, kje živiš seveda.