Očki
Mene pa zanima, kakšen odnos imajo vaši otroci do očetov?
Moja hčerka (2 leti) je recimo veliko raje z menoj kot z njim. V bistvu ju moram kar sama pustiti, da se “preklopi” nanj, ker če sem jaz zraven, on skoraj ne obstaja zanjo. Pa je taka že od nekdaj. Res pa tudi drugih odraslih (babic, dedkov…) sploh ne obrajta kar pretirano. Najraje pa je itak z otroci.
No, predvsem me zanima, ali je to običajno, da se mora očka precej bolj potruditi za njeno pozornost kot jaz. Je pa manj z njo kot jaz, ker precej dlje dela od mene. Ampak včasih se mi pa zasmili v dno duše, ko se recimo hčerka na ves glas joka, ko jo odpelje ven (jaz pa ostanem doma). Saj potem je vse ok, ampak ob odhodu je pa taka, kot bi jo nek neznanec odpeljal, ne pa očka.
Otroci imajo,vsaj pri nas, obdobja, ko je bolj pomemben oči in obdobja, ko je ta glavna mami… v glavnem pa situacija taka:
1. najstarejši sin je ravno pravi čas (pri 20 mesecih, en mesec predno je dobil bratca) vse preklopil na očita… (oči zobe umit, oči dat za jest, oči z njim spat…. no še sedaj sta blazno navezana…)
2. drugi sin je nekako navezan na oba,
3. ta najmanjši (32 mesecev) pa zaenkrat še vedno vse mami…
O, naša pika to ločuje bolj po vsebini kot po osebi: za kolesarjenje, nogomet, košarko, pa igro z dojenčki in Barbi (smo pač v roza obdobju, a že pojenjuje) je najboljši oči, za kakršnokoli ročno ustvarjanje, družabne igre, kuhanje in, jasno, branje je najboljša mami. So pa tudi igre, pri katerih midva izgubiva primarnost: za igre vlog (zdravniki, trgovina, vrtec, …) je naaajboljša babi in dedek je najboljši, ko se pokvari kakšna igračka. Če ne gre drugače, smo vsi dobri za vse, a kar dobro ve, kako od vsakega pobrati najboljše :)))
mami
Hoj,
Naš pikec je sicer star šele 5 mesecev, vendar ni bolj veselega otroka, kot takrat, ko se na vratih pokaže oči in ga vsaj malo poheca. Kadar zjutraj očiju uspel pikca previti in nahraniti preden gre v službo, je veliko bolj zadovoljen čez cel dan. Pa tudi k mamici se neizmerno rad stisne.
Lep dan vsem