Metematika kot kompleksna veda, je temelj računalništva, kako dober programer si, je pa odvisno, kako dobro obvladaš to vedo, ne le posamezna področja.
Torej ja, dober programer mora nadpovprečno obvladati matematiko.

Mistejkaš na polno ☺

matematika ni veda. Izhaja iz dogovora !! (ne naravnega dejstva) , da je 0+1 = 1, 1+1=2 … jep – to je “družbeni dogovor”. Osnova tega dogovora je, da imamo ljudje 10 prstov na obeh rokah. Ni nobena veda, znanost … ☺
btw: vsak gospodinja obvlada matematiko družinskega proračuna mnogo bolje, kot ultra dober programer ☺
Programiranje je samo učenje pravil, ki jih drugi določijo …

Mistejkaš na polno ☺

matematika ni veda. Izhaja iz dogovora !! (ne naravnega dejstva) , da je 0+1 = 1, 1+1=2 … jep – to je “družbeni dogovor”. Osnova tega dogovora je, da imamo ljudje 10 prstov na obeh rokah. Ni nobena veda, znanost … ☺
btw: vsak gospodinja obvlada matematiko družinskega proračuna mnogo bolje, kot ultra dober programer ☺
Programiranje je samo učenje pravil, ki jih drugi določijo …
[/quote]

Jebotešubler, kaj misliš da bom vrnila “diplomo” ali kaj? Družbene konstrukcije me ne ganejo, dokler mi v tisti plavi knjižici piše matematične vede, št. ur, vaje, ocena, frekvenca in inskripcija.
Se pa z ostalim strinjam ja 😉😋

Seveda je ne rabis, ce gre za slovensko firmo, ki dela obrazce za javno upravo s 5 vnosnimi polji. Ko pa pride pa do resnih problemov in po moznosti jezik, okolje nima podprte resitve so pa razvijci form v tezavah…

Imaš vlečne konje, ki štepajo ogromne količine kode po nekih vnaprej določenih vzorcih in imaš paradne konje za reševanje kompleksnih problemov. Vlečni konji si za razmislek in analizo vzamejo 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa ter 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za kodiranje. Paradni konji porabijo 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa za analizo in 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa za pisanje kode.

Joj, sploh nisem imel v mislih neke lestvice, bolj sem ciljal na temelje. Programiranje je v velikem delu (čeprav ne izključno) predvidevanje, opisovanje in protokoliranje komunikacije na ravni človek-stroj. Zato pravim, da brez poznavanja procesov, ki se odvijajo v človeku na eni in stroju na drugi strani, bo izdelek bolj kilav kot ne. Matematika ni nujen predpogoj, medtem ko psiho-socialno-kulturni kontekst pa je obvezen.
[/quote]

Odvisno od pristopa in ciljnega izdelka. Pri nas imamo za varovanje objektov v posameznih zbirkah razvito lastno kriptirno metodo, česar pa brez obilo znanja matematike, ne bi mogli narediti kvalitetno.

Se pa v tej temi lepo vidi razliko med tistimi, ki razmišljamo matematično-logično in tistimi, ki tega niso vajeni.

To, da Nadpovprečno znanje matematike ni nujen predpogoj za programiranje v višjenivojskih jezikih, …

1. … ne pomeni, da neko osnovno znanje matematike ni potrebno

2. … ne pomeni, da matematika ni nikjer pomembna

3. … niti ne pomeni, da na nekih problemskih poljih matematika na višjem nivoju ni nujno potrebna

Pomeni zgolj, da za večino programerskih nalog programer potrebuje:

1. zmožnost anilitičnega pristopa k izzivom in razbitja osnovnega problema na manjše, samostojne enote

2. zmožnost vzorčenja in sekvenčnega (zaporednega) opredeljevanja posamičnih korakov, ki bodo neke vhodne podatke sprocesirali v nek predvidljiv izhod

3. zmožnost prepoznavanja problema (neke vrste empatije) bodočih uporabnikov rešitve, ter pri grafičnih vmesnikih tudi nekaj predstave o kulturi uporabnikov (ltr-rtl, zavedanje o različnih načinih zapisa v različnih jezikih, poznavanje simbolov, kulturno pogojenih pomenov barv, ipd.)

4. grobo poznavanje specifik arhitekure, na kateri bo rešitev tekla in sposobnost branja sekvenčnih navodil (npr. pri delu s specifičnimi protokoli, krmilniškimi registri, ipd.)

OD KOD, pa tebi ideja, da nas zanima OD KJE tebi taka silna potreba po dokazovanju?
PS
Pri uporabi tujk prosim navedi prevod v oklepaju, da se bo približno vedelo, kaj si hotel povedati!

Odgovor se skriva v tem, da tisti, ki znajo programirati so običajno tudi dobri v matematiki, ker za oboje uporabljajo iste kognitivne sposobnosti.

Matematika ni noben bav bav in je znanje, ki je dostopno čisto vsakemu slehrniku ne glede na to za kakšno panogo se gre. Imajo pa prednost tisti, ki imajo dobro osnovo. Posameznik, ki ima voljo, željo in delovno disciplino bo hotel nadpovprečno obvladat matematiko, ker hoče bit čim bolj kompetenten na svojem področju.

To je to.

Kaj programer potrebuje je odvisno od projekta oz. aplikacije ter kako nastopa na trgu – sam ali preko ekipe. Tvoj vidik je subjektiven, kot vidik nekoga, ki ni v večji ekipi in programira vmesnike za industrijo v Windows sistemu. In v vsaki branži in tudi pri programiranju se najdejo specifike, kjer ti določenih zadev ni potrebno obvladati ali pa stvari prevzamejo drugi.