Od moškega pričakujem objeme, pogovore, razumevanje, sprehode
Nisem brala drugih, ampak midva z mojim sva skupaj od mojega sedemnajstega leta, zdaj imam 45let in vse kar si ti želiš od moškega, jaz imam, ampak vmes pa so bili tudi veliki padci in vzponi. Moraš bit zrel, da spelješ ves ta slalom in delat na odnosu, ne obupat ob prvem padcu. Samo od sebe ne pride nič.
[/quote]
Kaj recimo so zate veliki padci?
Mi je zanimivo, ko to eni vedno pišete, zraven pa konkretno ne poveste, za kakšne padce to gre. Je to varanje? Finančni udarci? Bolezen? Tašča? Ali kakšen prepirček?
Ne vem, koliko let šteješ. A zame osebno je pravi moški tisti, ki zna sprejet nežnosti. Bližina ne pomeni (uporabim tvoj izraz) osladnega, slinastega stiskanja. Žal mi je, če si naletela samo na take, ki so tako funkcionirali…
Glede hobijev: nista zraščena skupaj, zato imata pravico, da kreneta tudi kdaj vsak po svoje. A če sčasoma ne bosta imela ničesar skupnega, bo zmanjkalo tem za pogovor oz. se bosta oddaljila. No, mogoče se ti zdi tudi pogovor (zlasti, če se uspe on razgovoriti tako, kot ti) znak slabosti moških.
Meni ravno nasprotno: vsaj pred mano lahko pove, kaj se dogaja v njem. In to naju zbližuje.
[/quote]
Tako je, to zbližuje kvečjemu. Jaz pa ravno to pogrešam, takega, ki se zna malo razgovoriti.
Kaj recimo so zate veliki padci?
Mi je zanimivo, ko to eni vedno pišete, zraven pa konkretno ne poveste, za kakšne padce to gre. Je to varanje? Finančni udarci? Bolezen? Tašča? Ali kakšen prepirček?
[/quote]
Pri nas je bilo dvoje: huda dolgotrajna bolezen (tretje osebe) in huda dolgotrajna financna stiska, ki je rezultirala v socialno izolacijo. V manjsem delu sta se obe zadevi celo casovno prekrivali. Skupaj bi rekel nekako pet dokaj tezavnih let. Situacije, ki cloveka povsem razgalijo, ko maske padejo… ker na tako dolg rok v tako brutalnih situacijah clovek ne vzdrzi dolgo v “vlogah”. Ko primanjkuje spanca (bolezen), hrane (financna stiska), ko ni elektrike, ni ogrvanja, zunaj pa minus petnajst, februar,… zanimive izkusnje. Ce ne bi sla skozi vse to, morda celo nikoli ne bi izvedel, kako krasna zenska se skriva pod vsem ovojem vlog in mask, ki jih hote ali nehote igramo/nosimo v “druzbi” (v sirsem pomenu).
Poznate knjigo Jezik ljubezni? Meni je bila revolucionarna v smislu razumevanja prijateljev, moža, otrok…
Sicer pa, če vama tako ustreza, odlično. Meni ustreza drugače in sem tudi srečna. Skupaj sva 24 let. Otroci odhajajo, midva se imava pa še vedno super kot par. V bistvu skoz boljše, ker se vsak dan bolje poznava.
[/quote]
Jaz pa poznam knjigo 5 jezikov ljubezni je ful fajna od Chapmana, ena a’ 🙂
Saj veš, da ne govorim o tisti klasični zaljubljenosti, ko si slep kot kura. Zato govorim o energiji zaljubljenosti. Ko si zaljubljen želiš biti vesel, se smejati, se stiskati, prilagajati… ne pa kuhati murko, igrati zamere, komandirati…
Zato jaz v šali vedno rečem, da ko se v zvezi totalno zresniš… si vrgel prvo lopato zemlje na grob te zveze, :-)))
[/quote]
Se strinjam!
Totalna resnost je pravzaprav beg pred čustvi, še en izgovor, da nam ni treba čutiti. Ponavadi gre takole: ma daj že enkrat zresni se (zavrnitev)…zdaj smo odrasli (me ne zanima nič več)..
Skratka paradoks…totalna resnost pomeni, da si nezrel za sprejemanje odgovornosti do življenja, sebe, partnerja, odnosa..
Ker življenje je oboje, resno in neresno, vsebuje veliko pametnih kot tudi neumnih stvari, je lahko enostavno, kompleksno, absurdno..
Skratka igra in humor sta pomoje nezamenjljivi sestavini, nujno potrebni, v življenju, na različnih področjih življenja, če nočeš do smrti samo vegetirat.
Se strinjam!
Totalna resnost je pravzaprav beg pred čustvi, še en izgovor, da nam ni treba čutiti. Ponavadi gre takole: ma daj že enkrat zresni se (zavrnitev)…zdaj smo odrasli (me ne zanima nič več)..
Skratka paradoks…totalna resnost pomeni, da si nezrel za sprejemanje odgovornosti do življenja, sebe, partnerja, odnosa..
Ker življenje je oboje, resno in neresno, vsebuje veliko pametnih kot tudi neumnih stvari, je lahko enostavno, kompleksno, absurdno..
Skratka igra in humor sta pomoje nezamenjljivi sestavini, nujno potrebni, v življenju, na različnih področjih življenja, če nočeš do smrti samo vegetirat.
[/quote]
DA !!!
Se strinjam!
Totalna resnost je pravzaprav beg pred čustvi, še en izgovor, da nam ni treba čutiti. Ponavadi gre takole: ma daj že enkrat zresni se (zavrnitev)…zdaj smo odrasli (me ne zanima nič več)..
Skratka paradoks…totalna resnost pomeni, da si nezrel za sprejemanje odgovornosti do življenja, sebe, partnerja, odnosa..
Ker življenje je oboje, resno in neresno, vsebuje veliko pametnih kot tudi neumnih stvari, je lahko enostavno, kompleksno, absurdno..
Skratka igra in humor sta pomoje nezamenjljivi sestavini, nujno potrebni, v življenju, na različnih področjih življenja, če nočeš do smrti samo vegetirat.
[/quote]
Saj već, kako ženske včasih pravite, da smo moški kot otroci. In imate čisto prav. Ampak tam pa tam se najde kakšna, ki se trdno odloči, da bo ubila otroka v svojem dragem… da bo z njim imela otroka(e). Potem pa čez par let prask, prask po glavi in jamranje, kako pri njem ni nobene igrivosti, sproščenosti… Najprej je zanemarila otroka v sebi, nato v svojem partnerju, potem se je otrok v njej ponovno začel prebujati… in vpije in kriči, da se nima s kom igrati.
Pametna ženska ve, da je treba le vzpodbujati odgovornost in občutek odgovornosti ter soodgovornosti (ja lej to nam res včasih manjka in nas je treba en mal napizdit), ostalo pa ne pipaj ženska, če ne ti bo še žal. :-))
Tolk smo pa že odrasli, da vas več ne vlečemo za kitke… vas kr po tazadnji malce frcnemo. Namen in sporočilo je pa isto. 🙂
Ma ja, najboljš da vsak svoj lajf živi!
Potem, ko bo pa posredi druga, bo pa jok in stok.
Pa ******, saj je imel vse, svoje hobije, svoj svet, stiskal je pa ponavadi blazino, tako realno.
[/quote]
Stiska mene :), ne pa neprestano, če bi bila posredi druga, mi ne bi bilo vseeno, jokala pa zagotovo ne bi. Mislim, da je dovolj zrel tip, da se ne bi šel kar tako zaljubit. Saj je luštno imeti kakšno simpatijo, ali skočit med rjuhe, ampak tisto kar sledi je pa manj zgečkljivo. Ne verjamem, da mu je vredno.
Bolj kot to, da ima drugo bi me bolelo, če bi zbolel ali se ponesrečil, umrl….
Stiska mene :), ne pa neprestano, če bi bila posredi druga, mi ne bi bilo vseeno, jokala pa zagotovo ne bi. Mislim, da je dovolj zrel tip, da se ne bi šel kar tako zaljubit. Saj je luštno imeti kakšno simpatijo, ali skočit med rjuhe, ampak tisto kar sledi je pa manj zgečkljivo. Ne verjamem, da mu je vredno.
Bolj kot to, da ima drugo bi me bolelo, če bi zbolel ali se ponesrečil, umrl….
[/quote]
Sem prebrala kasneje še ostalo kar si pisala, in je bolj razumljivo…tako da te bolj razumem. 🙂
In itak, če je vama ok tako kot je, super.
Vseeno pa se ne morem znebiti, ko te berem, da iz ozadja seva nek hlad.
Ampak, hej, ljudje smo si različni…
Lahko pokomentiram tole?
Najprej – komentar je s pridržkom, ker tvoje kasnejše pisanje malo demantira citirano… a vseeno:
Gostobesednost… je lahko osladna – a lahko tudi ni. Sploh pa veselje do pogovorov ne zahteva gostobesednosti, pač pa zanimanje za sočloveka in zajema predvsem poslušanje in preko tega vpogled v počutje.
Osebno mislim, da to nima zveze s “sanjavo cmero”. Se po tvoje motim?
Osladno in slinasto “stiskanje” je tipična lastnost fuk-fehtarjev in podobnih žalostnih kreatur. Jaz objeme in dotike v paru razumem / doživljam kot izraz naklonjenosti in pripadnosti in nekakšno osnovo dobrega počutja – in tudi vedno prisotno uživanje v partnerici, ker mi njena koža enostavno diši. Pa to ne govorim o seksu.
Sumim da tudi avtorica misli tako.
Tudi tak pogled vidiš kot “otroško osladno stiskanje?
Nočem s temi vprašanji izzivati tvojega pogleda na stvari, samo res me zanima tako drugačno razumevanje bližine. Se ti da malo analizirat?
Hobiji… to pa itak. Osebno mislim, da je najboljša kombinacija nekaj skupnih in nekaj svojih. Samo to nima nobene zveze z naslovom te teme.
[/quote]
Izjemno lepo napisano. Čim več takih ljudi v moji bližini :).
Me veseli, da se vas je kar nekaj oglasilo, da tudi po več letih, desetletjih s partenerji uživate, se imate radi, si zaupate, se radi objemate, greste radi kam skupaj.
Je pa žalostno, da bi eni najraje partnerki svoj objemi zaračunali ali kaj, glede na bedasta vprašanja kaj ženska nudi moškemu v zameno za objemanje.
Nisem brala vseh komentarjev. Avtorica nisi naivna. To ti govorijo ženske, ki same ne dajo veliko na to ali pa so razočarane nad partnerji ,ki tega ne počnejo.
Midva z možem sva skupaj dobri 2 desetletji, pa sva še vedno objeta na kavču pred tv, pride za mano v kuhinjo in se stisne od zadaj k meni ter me poljubi na vrat. Jaz ga presenetim v toplicah v javnem tušu ( samo zavesa prek) kjer se na hitro poseksava, da še par dni ne more dojeti, da sem si upala takšno akcijo. Glede pogovora je tako, jaz sem bolj čvekasta, on tak srednje in včasih cel teden spregovoriva zelo malo, drugič spet si ne moreva vsega povedati v enem dnevu. Včasih me posluša, ko imam dar govora, drugič spet ne in takrat ga pustim pri miru.
Na sprehode greva poredko in takrat se nekako spontano roki združita v prijem. Imava vsak svoje hobije in žal nobenega skupnega, ampak se prilagodiva en drugemu. Jaz grem včasih z njim, spet drugič on z mano.
Pri nama so malenkosti s katerimi si nakazujeva naklonjenost: mu prinesem kavo s smetano in narišem srčka, ko sem v nočni, mi pošlje sms, da me pogreša, ko je službeno odsoten in kupim kak kos spodnjega perila, mu hudomušno pošljem sliko, da potem komaj čaka vrnitev domov. Včasih sva vsak v svoji sobi in si na fb piševa spročila ter pošiljava one čustvene like ter se dogovarjava za čas odhoda v posteljo. Če greva kam in gre on tankat, jaz pa ostanem v avtu, mi prinese mojo najljubšo čokoladico. Ko me kaj boli je bolj zaskrbljen kot jaz in bi me že vlekel k zdravniku. Potem pa obratno, ko on zboli, jaz zaskrbljeno skačem okrog njega.
Avtorica imaš predstavo kako bi naj zgledalo tvoje življenje v dvoje. Za to moraš imeti samo nekaj sreče v življenju, da najdeš sorodno dušo in da oba skozi leta negujeta vajin odnos.
Tudi vidva sta super.
Vas je kar nekaj napisalo take lepe primere.
Saj ne gre za to, da če nekdo nekomu nosi kavo v posteljo, da bi jo morali pa vsi. Meni osebno to ne bi bilo všeč, ker je sploh ne pijem :).
Ampak tisti, ki ste napisali svoje dobre primere pa se čuti tisto, da je ljubezen, spoštovanje, zaupanje, da se imate preprosto radi.