Odklonitev psihološkega testa
Pozdravljeni vsi starši majhnih otrok!
Vem, tema je 1000x obdelana, toda mene zanima, če je kateri od staršev odklonil ta test. Post sem dala tudi na Forum “Starši staršem” in nobeden od staršev se ni javil, ki je odklonil test.
Sama sem sicer izpolnila vprašalnik in ga nameravam poslat po pošti. Ne vidim razloga, da bi psiholog preverjal moje odgovore, ker itak ne bi nič dosegel pri mojem otroku glede sodelovanja, ker je otrok sramežljiv in se z neznanci(to ga sami učimo) ne pogovarja.
Koliko daste na psihološka mnenja?
Brala sem, da pregledov psihologov ne opravljajo povsod po Sloveniji, zaradi finančnega primanjklaja.:(
Hvala za vaše odgovore,
Naja
Predvidevam, da gre za psih. test malčka. S hčerko sem šla v okviru sistematskega pri 3 letih, s sinom ne. Ne vem, če sem ga izrecno odklonila, mislim pa, da sem poklicala in rekla, da naju ne bo. Hči je potem pri 5. letih na sistematskem tako ali tako delala Denverjev test, ki je hkrati tudi psihološki in je torej ubila dve muhi na mah. Psiho test ni obvezen! Pa tudi nič posebnega se ne dogaja na njem, vsaj meni se ni zdelo. S sinom pa nisem šla zato, ker je bila psihologinja s hčerko precej groba (OK, res smo zamudili, a če ni imela časa, bi pač rekla, da pridemo drugič) in je hotela vse skupaj na hitro odpraviti. Na koncu smo izvedeli, da imamo bistro deklico, kar smo pa vedeli že prej, a ne:)
Kako bo pa otrok sodeloval v šoli, če se ne pogovarja z neznanci??????
Saj je zdravnik vendar pozitivna oseba in po mojem mnenju paše v isti koš kot vzgojitelji in učitelji in policaji itd. Teh se pa otrok res ne bi smel bat.
Ne razumem, da spada zdravnik/psiholog med neznance in se z njimi ne sme pogovarjati.
Me prav zanima, če mi bo Naja odgovorila.
kot prvo se strinjam z radovedno – otroka morate učiti, da se prijazno, vendar z distanco zna pogovarjati z vsakim. Drugo je, da ga učite, naj ne zaupa neznancem. To počnemo tudi sami – že s tem, ko ločimo, da so tete i strici samo tisti v domači hiši, ostalo so gospodje in gospe.
Kot drugo pa – lahko odkloniš, noben test ni obvezen.
Se pa sprašujem, v čem je fora tega na novo odkritega odklona nekaterih novodobnih staršev do vsega, kar diši po predalčkanju. Taka poza, kao, MENI pa že ne bo nihče otroka tlačil nekam, ker je itak nekaj posebnega. Seveda je, ampak … kot od vsake mame :))))
Meni je test pomagal, pa ne sam test, pač pa to, da je psih. po pogovoru z otrokom in mano pomirila nekatere moje strahove in stiske v zvezi z otrokovo nespečnostjo in nemirnostjo.
T.
Tudi jaz ne vem, zakaj bi test odklonili????? Saj ni nič takega, otroka nikamor ne “popredalčka”, mislim, da ga uspešno opravi vsak povprečen otrok, če res ni kaj hudo narobe z njim. Malo riše, zlaga ene kocke… v tem ne vidim prav nič slabega, tudi meni je celo koristilo, da sem psihologinjo povprašala par stvari, saj me kakšna “kolegica” kdaj s kakšnimi forami malo zmede. Ne poznam nikogar, ki bi to odklonil, mislim, da res ni ta test ne vem kaj, da bi bil nek težek psihološki test…
Naja, tak način socializacije, da otroka zavestno učite strahu pred neznanimi ljudmi je za moje pojme nesprejemljiv. Pomislite kako se bo vaš otrok uspešno vključeval v vrtec ali v šolo, če ga učite, da so dobri ljudje (taki ki jim lahko zaupa) le njegovi sorodniki in znanci. Moje skromno mnenje pač, psihologi pa tudi niso nikakršni bavbavi nasprotno ponavadi so zelo prijazni.
Moja kolegica je odklonila test pri drugem otroku, ker je imela pri prvem slabo izkušnjo. Zgodilo se je pač, da sta se s strejšim tik pred pregledom spričkala zaradi “brezveznosti” (igrače, sladkarije) in otrok je bil zelo negativno nastrojen pri pregledu. Ni hotel sodelovati, gledal je stran, kar pa je že odgovoril, je bilo v stilu “Mama je grda”. In potem je psihologinja obtožila kolegico, da ga muči in zlorablja… Torej je pri drugem otroku rekla, ne, hvala! Toliko o razlogih, zakaj bi nekdo ta test odklonil…
Hojla!
Vidim, da si me narobe razumela. Za otroka, ki prvič vidi psihologa je on neznana oseba in se pač ne bo z njim pogovarjal, ker potrebuje čas da ga spozna. Ne moreš enačit vzgojiteljico, ki jo otrok že dve leti pozna z psihologom ali policajem, ki ga PRVIČ vidi.
Moj otrok pač ni kot vaš, da se z vsemi neznanci pogovarja in poljublja pa to ne pomeni, da je z njim kaj narobe.
Je sramežljiv in potrebuje čas da se vključi v skupino.
Kako negativno ste nastrojene do drugačnih.
Moja kolegica je odklonila pregled – pri tretjem otroku: tako tistega pri 3. kot tudi pri 5. letih. Njena mama je bila učiteljica v prvem razredu in je rekla, da dobilo v vpogled rezultate teh testov in že avtomatično si (še preden vidijo otroka) o njem ustvarijo neko sliko. Ki pa je odraz tistega dne, kjer je lahko bil na testiranju slabe volje, agresiven ali podobno…
Jaz sem po pravici povedano tudi mislila odkloniti pregled, pa sem si premislila in sem ga peljala ravno pred nekaj tedni. Ker sem slišala že kar nekaj negativnih mnenj o tej psihologinji – sem bila pripravljena bolj na negativno izkušnjo. No pa ni bilo tako slabo. Sicer je imela par čudih izjav, nisem pa stvari vzela tako strogo in užaljeno – pa je bilo na koncu v redu. Da pa se otroci ne morejo skoncentrirati na vprašanja nekega neznanega človeka in niso preveč pozorni – pa je verjetno skupno vsem triletnikom.
Da dodam še pozitivno noto – moj tamali še vedno ni spal ponoči in mu z vsem znanjem, priporočili, preiskavami nismo znali pomagat. Psihologinja pa mu je zelo resno pogledala v oči, ga vprašala če je že velik fant. On pa – seveda. No in je rekla, da more ponoči spat, ker mora mamica tudi počivat, da ne bo utrujena itd. In kot čudežna palička je stvar delovala…. in še deluje. Aleluja!
Tvoje izjave in vzgoja o neznancih – se pa meni zdi tudi malo čudna.
Hecna pa se mi zdi tudi izjava, da ne rabiš pomiritve s strani psihologov.
Hvala bogu, da smo si ljudje različni. Sicer pa še ni bilo nikoli dobro past v eno skrajnost.
Lea
Na psih. testu sem samo se potrdila mnenje, ki ga imam o psihologih nasploh. Povedali so mi stvari, ki jih ze itak vem.
Malcek je na test prisel ze kar utrujen. Takrat sva bila ze 2 uri v ZD. Posledica tega je bila tudi stopnja njegovega nesodelovanja.
Ampak se sploh ne sekiram in tudi besede psihologinje sem ze zdavnaj vrgla cez ramo.
Glede testa pa menim takole: Vedno so bili in bodo take in drugacne vrste in jaz to jemljem kot nekaj kar naj bi clovek opravil. Niti pod razno pa nimam energije, da bi potem pojasnjevala raznim dr. in psih. zakaj sem se tako odlocila ipd.
draga Naja, za razliko od tebe, ne piham od besa, ker se nekdo ne strinja z mano.
Strahovi staršev – mislim, da je ni bolj normalne stvari na svetu. Ne poznam starša (in poznam jih veliko), ki bi bil nenehno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričan, da ve natanko kaj dela in ali je vse v redu. No, očitno smo si različni, ali pa – k sreči …
Tudi sama nisem rabila potrditve s strani psihologa, da je moje dete okej, oziroma nisem je načrtno iskala, mi je pa – gledoč nazaj – dalo nekaj pomiritve, da sem vedela, da delam prav, ko ob njegovem nemiru reagiram kot pač reagiram. Samo zato sem sploh to napisala, kot v primer, kako lahko tak test ali pogovor ob njem naredita tudi veliko pozitivnega.
Kdaj so lahko srečanja z ljudmi, ki jih ne poznaš, tudi velik blagoslov.
Imej se lepo!
Jaz ga apriori ne bi odklonila, le če bi naletela na neko zelo mimo psihologinjo ali psihologa, bi znala zapustit ordinacijo. Pa ne zaradi drugega, ampak zato, ker dejansko tiste ocene in oznake otroka spremljajo vse življenje, je pa dosti psihologov, ki menijo, da pri otroku “pritisneš na gumb” in v momentu pokaže vse, kar zna.
Učit otroka, naj z neznanci ne komunicira, je za moje pojme mimo. Dvomim, da se kdo z neznanci poljublja, to, da pa pozdravi in odgovori, če ga nekdo nekaj vpraša in ne gleda v tla, je pa osnova vzgoje, pa neznanci gor ali dol. Nenazadnje pri taki taktiki neznanci niti ne morejo postat znanci, kaj šele prijatelji, če se pa z njimi ne pogovarjamo.
Drugačnost? Še kadar pride sama od sebe, jo je težko nosti, nikar pa sami delat naših otrok “drugačnih.” Saj je vsak drugačen in enkraten, vsaka mama to ve, ampak pretiravanje ni zdravo. V nobeno smer.
Naja, prosila si za mnenja. Dobila si jih in vsi se ne strinjamo s tabo. Preden popadeš in napadeš kar na počez, tudi nesramno, malo premisli. Če pa želiš, da se oglasijo samo tisti, ki se s tabo strinjajo, pa to naslednjič tudi napiši.
Uh, jaz denimo pri psihologinji nisem niti imela prilike kaj vprašati ali povedati, šla je strogo po tistih polah, spraševala me je le glede tega, kdaj je otrok shodil, začel govoriti, itd…, klasična vprašanja pač. Gledala je v list in rekla Kakšni problemi? Kaj ji čem razlagat, če pa vidim, da s kulijem v roki komaj čaka, da bo naredila črtico, češ obdelano…. In tako s sinom sploh nisem šla.
Najprej, Naja:
Odklonitev psihološkega testa je tvoja pravica. Prav tako pa je tvoja tudi odločitev. Ne vem kako je s tabo, ampak jaz imam trenutno eno leto staro punčko. V tem enem letu (pa tudi že prej) sem prebrala nešteto člankov in knjig v zvezi z otroki; od tega, kako ravnat z otrokom, do prehrane, vmes se pa tudi kdaj pojavi vprašanje, a je to, kar delam O.K. Ali se moj otrok “normalno” odziva. A je z njegovim razvojem vse v redu. Mislim, da si takšna in podobna vprašanja postavljamo vsi starši in iščemo informacije na različnih nivojih (en od teh je lahko tudi tale forum).
Menim, da je lahko pregled pri psihologu pozitiven. Namreč, če je vse O.K., te tak pregled pomiri in veš, da ni težav. Psihologinjo lahko povprašaš o tem, kar te morda skrbi (otrokova nespečnost, kako reagirati na določene stvari pri otroku, kako ob navajanju na čistočo, vzgojne zadeve, kaj otroka učiti, kaj bi bilo smiselno še početi (motorika, govorne zadeve…), itd.). Psihologi so zato na svetu, da ti na taka vprašanja odgovorijo, hkrati pa je ta test potreben, da, če je slučajno kaj narobe, otroku pomagajo. Namreč, če je karkoli, je treba začeti čimprej (saj ni nobena groza, če otrok hodi na fizioterapijo ali k logopedu, a ne? – no, eni morajo pač tudi k drugačnim specialistom, samo naša miselnost še ni dovolj zrela za to, da bi to dojeli). Če je kaj narobe, je treba začeti z obravnavo čim prej – le tako otroku lahko pomagamo, ne pa da ga skrivamo med štirimi stenami.
Če se bojiš, da bo psihologinja označila tvojega otroka za nenormalnega, ker ga bo strah govoriti z njo, ne skrbi. Zato so zraven starši, ki povedo, kaj ta njegov odziv pomeni (marsikateri triletnik noče govoriti s psihologi, zdravniki ali tetami, ki jih vidi enkrat na leto – in to je normalen razvojni pojav!!!). Imam namreč dva nečaka, dvojčka. Oba sta O.K., vendar deklica intelektualno, v koncentraciji, hitrosti dojemanja prekaša dečka. Pri psihologu je bilo ravno obratno (punčka ni niti ust odprla). Pa je bilo vse v redu. Psihologinja to razume.
Pa še nekaj – ena je napisala, da je slišala, da v šoli dobijo rezultate teh testov in si na osnovi teh ustvarijo mnenje o otrocih. NAPAKA! Delam v šoli v svetovalni službi. Delam na vpisu otrok v šolo. Še nikoli nisem dobila nikakršnih vpogledov v psihološke teste 3 in 5 letnih otrok. Če pa starši opažajo, da je z otrokom karkoli, kar bi šola morala vedeti, da bomo lahko z njim pravilno postopali, pa starši to navadno povedo sami. Konec koncev nam ga zaupajo v varstvo za dobre pol dneva in če je karkoli narobe, je trapasto molčati in čakati, da bodo v šoli sami ugotovili, da so z otrokom pol leta delali na povsem neustrezen način (npr.: otrok ne sliši dobro, pa ves čas sedi v zadnji klopi, ker tega nihče ni povedal?).
Torej, vse skrbi so odveč. Odločitev pa je tvoja. Pogum v roke in srečno!
Mojca
Meni se pa zdi, da ravno s tem, ko odkloniš psihološki test, TI svojega otroka stigmatiziraš, TI dvomiš o njem. Saj to vendar ni tekmovanje, kdo je boljši in kdo več zna! To je pregled, ki oceni stanje otrokovega razvoja IZKLJUČNO iz razloga, da se pravočasno pokorigira kakšen morebitni odklon, torej je to v otrokovo dobro in ne obratno!
Zakaj se tako bojiš, Naja? S kom primerjaš svojega otroka in zakaj?
Morda boš ti dobila od psihologinje koristne napotke, kako ga bolj socializirati, kako mu pomagati, da se bo otresel sramežljivosti. Da mu bo kasneje lažje v šoli in v družbi . Kaj ne želiš svojemu otroku najboljše?