Oliva od Popaja
No, pa sem našla odgovor – spodaj. Jezikoslovci dopuščajo oba izraza za oboje, tako drevo kot sadež – tudi v mešanih kombinacijah in ne tako, kot ste našteli zgoraj, oliva je samo sadež in pika. Biologi pa so tisti, ki zagovarjajo poenoteno rabo za drevo in sadež; pri tem so se odločili v prid “slovenskega” izraza. Da ne bo pomote, ne maram čistunstva v jeziku, pa vendar me je zanimalo, odkod nekonsistentnost. Verjamem, da je biologe motilo prav to, dva izraza, pri čemer nista spolno različna ampak samo po izvoru. Po drugi strani pa razumem tudi občutljivost Primorcev. Vendar je res, polente in makaronov in ostalega tudi nismo izgnali 🙂
Ampak rekla bi da je to z biologi še najbolj verjetna razlaga, ker – hruška-hruška, češnja-češnja, sliva-sliva, marelica-marelica, ribez-ribez, no, jabolko-jablana, ampak to ni iste vrste nedoslednost.
“Datum: 19.09.2005
Julijana Bavčar: Oljčno ali olivno olje? (Delo, Književni listi, 13. 5. 2002, str. 3)
“Prijatelji in kolegi mi zadnjem času zaskrbljeno, kdaj celo sumničavo zastavljajo vprašanja: “Je bolj prav olivno ali oljčno olje?”, “Zakaj ne smemo več reči olive in olivno olje?”, “Mar res drži, da oljka ni samo drevo, temveč tudi sadež, ki ga dobiš na pici?”, “Je oliva prepovedana? Kateri od obeh izrazov je v slovenščini dovoljen?”
Dovoljen? Dovoljena sta oba. Beseda namreč ni meteorit, ki prileti z neba in okamenel obleži na tleh. Je kot oljka, ki pod pravim soncem požene tako grčaste korenine, da se iz zemlje rodi življenje tudi po najtrši zmrzali, in je kot oliva, ki je k nam pripotovala od drugod, s sosedi in njihovo kulturo – načinom življenja, vrednotami in sadeži.
V življenju vzamemo malo tu in malo tam. Podobno je v jeziku. Oljka je svetopisemsko drevo in njena zimzelena vejica je še vedno simbol miru. Na slovenskem ozemlju so oljke stoletja dolgo uspevale in obrodile samo v Slovenski Istri, v zadnjih letih pa so nekaj nasadov uredili tudi v Brdih. Ohranjeni viri dokazujejo, da je oljčno drevo na naših istrskih tleh raslo že v šestem stoletju. Istrani so z njo živeli, jo negovali in tam je nastalo tudi njeno ime: oljka. Slovaropisca Megiser in Alasia, ki sta na prehodu iz 16. v 17. stoletje popisala tudi besednjak slovenskega etničnega ozemlja, sta tu naletela na oliko, tudi Gutsman je 18.stoletju na naših tleh slišal izraza, ki ju je zapisal olika in oleika. Stare dokumentirane oblike pridevnikov so oljikin, oljikov, oljičen in oljski, oljčen.
V Slovenski Istri so oljki (drevesu in njegovim plodovom) vedno rekli tako – in ker se tudi istrska govorica po izgovarjavi glasov po krajih razlikuje, lahko ponekod slišimo vulke in drugje ueljke.
V prvi polovici 20. stoletja je večino oljčnih nasadov v Istri poškodovala zmrzal in kmetje so jih, ker niso vedeli, da bi iz ohranjenih korenin zrasla nova drevesa, izruvali. Nasade so začeli obnavljati šele desetletja pozneje.
Vmesni čas je bil tudi zaradi zgodovinskih okoliščin povezan z močnim italijanskim vplivom, tudi jezikovnim.Vendar je izraz oliva (v italijanščini je sadež oliva, drevo ulivo in olivo latinsko pa je v obeh primerih oliva) v fini jezik oz. govorico višjih slojev, ki niso imeli pravega stika z zemljo, prek t.i. kulturne izmenjave prišel že prej, delno tudi s severa z nemščino. Za novejši čas pa so tako in tako značilni hitrejši in prodornejši vplivi – tudi pri prevzemanju zdravih prehranjevalnih navad.
Slovar slovenskega knjižnega jezika priznava tako olivi kot oljki enako veljavo: plod je lahko oljka ali oliva, tudi drevo je lahko oliva, čeprav redkeje kot oljka, olje je oljčno ali olivno. Solato si torej lahko tudi knjižno belite, s katerim želite.
Severneje v Sredozemlju ko obrodijo oljke, več zdravilnih lastnosti ima iz njih iztisnjen sok, zatrjujejo strokovnjaki. Ena takih izjemnih leg je tudi Slovenska Istra. Zato se v zadnjem času veliko pozornosti posveča domačim nasadom in olju. To naj bi postalo posel in vir zdravja. In ime zanj? Jaz se zavzemam za obliko, ki je skupaj z drevesom in posebno ljubeznijo zrasla na domačih tleh.”
Naj dodam samo še to, da je vam tuja različica, oljčno olje, danes nekako modna (tudi avtorica se je odločila zanjo), verjetno zato, ker je prišlo v modo vračanje k tradicionalnemu v najširšem pomenu besede. Menda pa se je tudi biološka stroka opredelila, da bi plod drevesa ‘oljke’, ki ga je večina slovenskih govorcev do nedavnega poznala kot ‘olivo’, poimenovali raje kot ‘oljko’. Razlogov za to ne poznam. Iz tega pa sledi tudi premik od ‘olivnega olja’ k ‘oljčnemu olju’. Taka, vsaj za večinski slovenski govor dokaj umetna preimenovanja so često neuspešna, temu pa, sodeč po trenutni rabi, kaže kar dobro. Če na vseh steklenicah s tovrstnim oljem po novem striktno piše ‘oljčno olje’, ni vrag, da ne bomo sčasoma tudi najbolj zadrti preklopili …
(Oljka, Oliva)”
http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:jYuotVYSm5MJ:www.eknjiga.si/slo_vprasanja/odgovori.php{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Fsearch{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Dslovar+pravopis+oljka&cd=1&hl=sl&ct=clnk
Kar mene zanima je samo to, zakaj dvojnost? ker dvojnost pri nas ne izhaja iz spola, kot pri italijanskih besedah za drevo in sadež oljka ali pri naših jablana, jabolko, ampak samo iz ene recimo temu tujke ali prevzete besede in ene kao “naše”. Pa me samo zanima, zakaj potem sskj in sp nič ne omenjata, da bi tudi drevo po tej logiki bilo oliva – tega pa ne dopuščata, sp napeljuje na oljko. Ker ta logika je čisto nekonsistentna.[/quote]
Super razlaga:)
Ljudje s celine so poznali samo drevo oljko, pa še tisto samo iz biblije. Da ima sadeže, se jim niti sanjalo ni – ker v bibliji oliv ni :). Uni jeruzalemčani so z oljčnimi vejami samo mahali. Nič ni pisalo o kakem olju iz njih. Potem pa so italijani prinesli olive. In se jim še vedno ni sanjalo, da so pravzaprav olive z oljk.[/quote]
Kar mene zanima je samo to, zakaj dvojnost? ker dvojnost pri nas ne izhaja iz spola, kot pri italijanskih besedah za drevo in sadež oljka ali pri naših jablana, jabolko, ampak samo iz ene recimo temu tujke ali prevzete besede in ene kao “naše”. Pa me samo zanima, zakaj potem sskj in sp nič ne omenjata, da bi tudi drevo po tej logiki bilo oliva – tega pa ne dopuščata, sp napeljuje na oljko. Ker ta logika je čisto nekonsistentna.[/quote]
Ljudje s celine so poznali samo drevo oljko, pa še tisto samo iz biblije. Da ima sadeže, se jim niti sanjalo ni – ker v bibliji oliv ni :). Uni jeruzalemčani so z oljčnimi vejami samo mahali. Nič ni pisalo o kakem olju iz njih. Potem pa so italijani prinesli olive. In se jim še vedno ni sanjalo, da so pravzaprav olive z oljk.[/quote]
Zabaven odgovor :))) Ampak Primorcem pa res niso Italijani prinesli oliv, no 🙂 Primorci so vedeli, da uljka daje pač uljke. Ali wulke ali kako že 🙂
Ljudje s celine so poznali samo drevo oljko, pa še tisto samo iz biblije. Da ima sadeže, se jim niti sanjalo ni – ker v bibliji oliv ni :). Uni jeruzalemčani so z oljčnimi vejami samo mahali. Nič ni pisalo o kakem olju iz njih. Potem pa so italijani prinesli olive. In se jim še vedno ni sanjalo, da so pravzaprav olive z oljk.[/quote]
Zabaven odgovor :))) Ampak Primorcem pa res niso Italijani prinesli oliv, no 🙂 Primorci so vedeli, da uljka daje pač uljke. Ali wulke ali kako že :)[/quote]
saj pa ne govorimo o primorcih, ampak o tistih s celine. primorci so že vedeli, kaj raste na oljki, kontinentalcem je bilo pa vse skupaj španska vas. saj zato pa imamo spopad med primorci, ki govorijo oljka in med kontinentalci, ki rečejo oliva.
Zabaven odgovor :))) Ampak Primorcem pa res niso Italijani prinesli oliv, no 🙂 Primorci so vedeli, da uljka daje pač uljke. Ali wulke ali kako že :)[/quote]
saj pa ne govorimo o primorcih, ampak o tistih s celine. primorci so že vedeli, kaj raste na oljki, kontinentalcem je bilo pa vse skupaj španska vas. saj zato pa imamo spopad med primorci, ki govorijo oljka in med kontinentalci, ki rečejo oliva.[/quote]
ja ja, ja ja, mi je proradilo pol 🙂
Meni gredo tradicionalistična in jezikovno šovinistična posiljevanja od nekdaj na živce, od “trdine in mečine” (izrazje, ki so ga hoteli vsiliti za hardware in software), zgoščenk, tlačenk in podobnega sranja naprej. In me srh spreletava, da bo naslednja generacija morala kuhati šelinovo juho na vodi in otepati nezabeljeno bintje, ker bo komisija za pravorek imela svoje posebne pooblaščence, ki bodo vstopali v shrambe in razbijali vse steklenice, na katerih bo napisano maslinovo, olivno, Oliven in tako naprej.
Ej, lej – ne se razburjat ker, hej glede purizma, I’m with you all the way :))) Ampak tle zadaj je, sori, je neki več, ne gre samo za purizem, sem vedela, da me nekaj moti, pa nisem vedla kaj točno – in gora oljka je to super prikazala v treh stavkih. Matr še zdaj se režim :)=))) “Uni so sam mahali ni pisalo o nobenem olju :)))”
Samo se pa ne da, da se ne bi zmeraj najdu en špilferderber, zmeraj 🙂 Pa tolk luštna debata je bla.[/quote]
Oliva? Oljka? Ista pašta.
Debata sploh ni bila luštna, ampak prav zatežena. Primorci namreč v vsakdanjem besednjaku uporabljajo toliko popačenk, ki izvirajo iz italijanščine (me ne moti), da je prav neokusno na primeru ene olive ali ene oljke dokazovati svoj odnos do maternega jezika. Potem pa za nameček še malo slabšalno okrcati “celince”. Luštno? Meni se ni zdelo.