Otroci iz partnerjevega prejšnega zakona in moji otroci
Dve okol kepe in našutek v rit so zdravilo.
[/quote]
Zdravilo za koga?
Za tipa, ki mi bo povedal, da če želim, da bo z mano, se moram odpovedati svojim otrokom?
Ja, dve okoli kepe in našutek v rit in briši izpred mojih oči, da se kadi za tabo! Ni šanse, da se odpovem otrokom za takega bedaka! Nisem tako nora!
Zdravilo za koga?
Za tipa, ki mi bo povedal, da če želim, da bo z mano, se moram odpovedati svojim otrokom?
Ja, dve okoli kepe in našutek v rit in briši izpred mojih oči, da se kadi za tabo! Ni šanse, da se odpovem otrokom za takega bedaka! Nisem tako nora!
[/quote]
Bom dodala še, da ni šans da se odpovem otrokom za kogarkoli. Malo Vagabundu v premislek, če se ženska lahko odpove svojim otrokom prvič, zakaj se jim ne bi mogla drugič? Star pregovor pravi, kdor seje veter, žanje vihar…
Bom dodala še, da ni šans da se odpovem otrokom za kogarkoli. Malo Vagabundu v premislek, če se ženska lahko odpove svojim otrokom prvič, zakaj se jim ne bi mogla drugič? Star pregovor pravi, kdor seje veter, žanje vihar…
[/quote]
Pa tudi če je odgovor izmišljen, normalen človek na kaj takega niti pomisli ne!
Vagabund ima zadnje čase resne težave, vedno bolj pogosto kar ostrmim nad njegovimi odgovori, pa mi je bil v začetku, ko je prišel sem, kar všeč in sem ga rada brala. Zdaj pa mi sploh ni več jasno, kaj se z njim dogaja. Normalen se niti šaliti ne bi mogel na tak način, kot on odgovarja.
Je bila moja kolegica včasih na istem mentalnem nivoju kot ti. Bog ne daj tipe s tujimi froci. No… danes je ločena ona, z vso prtljago (dvemi froci) pa naj se zdaj ceni.
[/quote]
Tudi jaz imam eno tako prijateljico in enega prijatelja. Sta hitro spremenila mnenje, ko sta sama padla v to skupino ljudi.
Zdravilo za koga?
Za tipa, ki mi bo povedal, da če želim, da bo z mano, se moram odpovedati svojim otrokom?
Ja, dve okoli kepe in našutek v rit in briši izpred mojih oči, da se kadi za tabo! Ni šanse, da se odpovem otrokom za takega bedaka! Nisem tako nora!
[/quote]
Enako. Niti v sanjah ne bi razmišljala o prioriteti med lastnim otrokom in nekim mimobežnim pofukljem. Ženska, ki to stori, pa ni nič prida.
Če te prav razumem, si poročen z žensko, ki je prej že imela otroka?
Tvoj pogoj za vezo je bil, da se odpove svoji hčerki, hčerka ne prihaja na obiske, počitnice, ne živi z vami, tvoja žena nima stikov z njo? Kot da hčerka ne obstaja?
Če pa bi zena želela stike in jih dejansko tudi imela, pa bi jo vrgel iz stanovanja?
Res razumem prav?
Njegovi so bili že skoraj odrasli, no vsaj polnoletni, moja tudi. Ker sem zelo čustvena oseba sem se bila pripravljena čustveno navezati na njegove, sem se zelo trudila, da bi me sprejeli. Vendar njegovi ne spoštujejo ne svojega očeta, niti nobenega drugega človeka. Vsak ima neke hujše psihične motnje in nezmožnost enega odgovornega življenja, niti normalnega čustvovanja. Moja dva pa mojega moža zelo spoštujeta in ga imata rada. Na sploh sta spoštljiva do vseh ljudi, prijetnega, srčnega in odgovornega značaja. Njegovi moja dva zavračajo, kot zavračajo prav vse, razen tistih od katerih imajo koristi. Dva od njegovih imata težave z alkoholom, tretji pa je imel težave z drogo in je potem psihično zbolel.Moja se za njih ne sekirata, jih sprejemata takšne kakršni so, vendar pa se z njimi ne družita, razen kadar se vsi zberemo ob večjem praznovanju. Ena od njegovih pa svojega očeta še takrat ignorira, oz. obljubi, da bo seveda prišla, pride pa samo, če nima slučajno takrat nobene družbe njenih pijanih prijateljev na dosegu, ali pa pride s 5., 6. urno zamudo, da se jo gospo seveda čaka. Res imajo njegovi grd značaj in se tudi jaz izogibam druženju z njimi, ker zakaj bi jih pa prenašala, ko pa mi je vedno znova hudo za moža, do katerega so nesramni, pikri, skoraj nečloveški. Tudi do mene. Ampak mene ne morejo več prizadeti, si ne pustim, da bi mi šlo do srca.
Če bi takrat pred leti vedela kakšni so se ne bi z možem zapletla, definitivno ne, ker nimam z njim lepega življenja, ko ga moram nonstop gledati žalostnega in obupanega. Namreč nikakor se ne more sprijazniti, da so njegovi otroci do njega taki, saj se je tako zelo trudil zanje, mamo so namreč zgodaj izgubili in je bil sam za vse. Res si je zaslužil boljše, ali pa vsaj normalne otroke. Niso ga vredni!
Njegovi so bili že skoraj odrasli, no vsaj polnoletni, moja tudi. Ker sem zelo čustvena oseba sem se bila pripravljena čustveno navezati na njegove, sem se zelo trudila, da bi me sprejeli. Vendar njegovi ne spoštujejo ne svojega očeta, niti nobenega drugega človeka. Vsak ima neke hujše psihične motnje in nezmožnost enega odgovornega življenja, niti normalnega čustvovanja. Moja dva pa mojega moža zelo spoštujeta in ga imata rada. Na sploh sta spoštljiva do vseh ljudi, prijetnega, srčnega in odgovornega značaja. Njegovi moja dva zavračajo, kot zavračajo prav vse, razen tistih od katerih imajo koristi. Dva od njegovih imata težave z alkoholom, tretji pa je imel težave z drogo in je potem psihično zbolel.Moja se za njih ne sekirata, jih sprejemata takšne kakršni so, vendar pa se z njimi ne družita, razen kadar se vsi zberemo ob večjem praznovanju. Ena od njegovih pa svojega očeta še takrat ignorira, oz. obljubi, da bo seveda prišla, pride pa samo, če nima slučajno takrat nobene družbe njenih pijanih prijateljev na dosegu, ali pa pride s 5., 6. urno zamudo, da se jo gospo seveda čaka. Res imajo njegovi grd značaj in se tudi jaz izogibam druženju z njimi, ker zakaj bi jih pa prenašala, ko pa mi je vedno znova hudo za moža, do katerega so nesramni, pikri, skoraj nečloveški. Tudi do mene. Ampak mene ne morejo več prizadeti, si ne pustim, da bi mi šlo do srca.
Če bi takrat pred leti vedela kakšni so se ne bi z možem zapletla, definitivno ne, ker nimam z njim lepega življenja, ko ga moram nonstop gledati žalostnega in obupanega. Namreč nikakor se ne more sprijazniti, da so njegovi otroci do njega taki, saj se je tako zelo trudil zanje, mamo so namreč zgodaj izgubili in je bil sam za vse. Res si je zaslužil boljše, ali pa vsaj normalne otroke. Niso ga vredni!
[/quote]
Ce otrokom damo prevec ljubezni, se nam to mascuje. Namesto da bi vrnili spostovanje, vrnejo hladost in izkoriscanje. Predstavljajte si kot zalivanje roze. Ce jo prepogosto, zagnili. Treba je najti pravo ravnovesje.
Njegovi so bili že skoraj odrasli, no vsaj polnoletni, moja tudi. Ker sem zelo čustvena oseba sem se bila pripravljena čustveno navezati na njegove, sem se zelo trudila, da bi me sprejeli. Vendar njegovi ne spoštujejo ne svojega očeta, niti nobenega drugega človeka. Vsak ima neke hujše psihične motnje in nezmožnost enega odgovornega življenja, niti normalnega čustvovanja. Moja dva pa mojega moža zelo spoštujeta in ga imata rada. Na sploh sta spoštljiva do vseh ljudi, prijetnega, srčnega in odgovornega značaja. Njegovi moja dva zavračajo, kot zavračajo prav vse, razen tistih od katerih imajo koristi. Dva od njegovih imata težave z alkoholom, tretji pa je imel težave z drogo in je potem psihično zbolel.Moja se za njih ne sekirata, jih sprejemata takšne kakršni so, vendar pa se z njimi ne družita, razen kadar se vsi zberemo ob večjem praznovanju. Ena od njegovih pa svojega očeta še takrat ignorira, oz. obljubi, da bo seveda prišla, pride pa samo, če nima slučajno takrat nobene družbe njenih pijanih prijateljev na dosegu, ali pa pride s 5., 6. urno zamudo, da se jo gospo seveda čaka. Res imajo njegovi grd značaj in se tudi jaz izogibam druženju z njimi, ker zakaj bi jih pa prenašala, ko pa mi je vedno znova hudo za moža, do katerega so nesramni, pikri, skoraj nečloveški. Tudi do mene. Ampak mene ne morejo več prizadeti, si ne pustim, da bi mi šlo do srca.
Če bi takrat pred leti vedela kakšni so se ne bi z možem zapletla, definitivno ne, ker nimam z njim lepega življenja, ko ga moram nonstop gledati žalostnega in obupanega. Namreč nikakor se ne more sprijazniti, da so njegovi otroci do njega taki, saj se je tako zelo trudil zanje, mamo so namreč zgodaj izgubili in je bil sam za vse. Res si je zaslužil boljše, ali pa vsaj normalne otroke. Niso ga vredni!
[/quote]
Ojoj :(…
Moja izkušnja je delno slaba…Zakaj in čemu bom opisala.Oba imava otroka od prej sicer jaz bolj odraslega kot on,ampak po pravici ne glede na čustva take veze danes več ne bi izbrala,ker je preveč prilagajanja sprejemanja kompromisov,če pa so nerazčiščena čustva in vse v ozadju pa je veliko težje in ravno te stvari so postale zame odbijajoče sedaj,ko bi lahko začela uživat sem bolj nesrečna kot srečna…Pri večini moških je tako,da imajo ne glede na vse vedno občutek slabe vesti in krivde,ker niso več prisotni pri družini katero so si ustvarili in se težko sprijaznijo,da bo njihovo življenje popolnoma drugačno od tega kar so poznali.Se mi zdi,da smo ženske na tem področju lažje prilagodljive in nekako bolj dojemljive za spremembe.
Sicer verjamem,da niso vsi enaki in,da ni nujno,da je povsod tako kot pri meni.
Ni moj partner slab človek,ampak sem jaz tista katera bi morala pravi čas ugotovit kam pes taco moli.
Če bi vedela čez kaj bom “morala” bi se takrat definitivno drugače odločila.Ampak vedno lahko ugotoviš le tako,ko si z takim človekom v odnosu in se vključijo še otroci.
Sicer iz strani mojega otroka je bil sprejet zelo dobro,jaz pa manj predvsem zaradi nesoglasja med njima (moj partner in njegova ex partnerka) seveda se potem njegov otrok ni počutil dobro,ker je med njima vladala napetost in ni vedel kako se naj obnaša,da o iskrenosti ne govorim…
Lahko bi napisala roman,ampak vsak se naj sam odloči…Niste sebična,če ne sprejmete njegovih otrok to ne pomeni,da jih ne marate le ne nameravate sprejemat konstantnih kompromisov in podrejenosti za voljo miru ter ostalih indicov.
Ampak z moje strani sem “morala” čez tako izkušnjo saj sem le na tak način ugotovila česa si (ne) želim.
Jaz pa nisem razumela tako; kolikor vem, žena še ni toliko stara, da bi imela najstniško hčerko od prej. Vagabund pa je ZAHTEVAL, da se mora hčerki odreči, če želi biti z njim, se z njim poročiti in imeti družino. Torej je imela izbiro, ali imeti hčerko in stike z njo ali pa začne z njim (in kar sledi; poroka, družina).
Baba zmešana, sorry, ne morem reči kaj drugega, je pozabila na hčerko. Tudi stikov ne sme imeti, kaj šele, da bi jo za npr.rojstni dan peljala na tortico.
imam otroka iz prejsnje zveze mlada-nora.
sedaj imam partnerja. z prvo hcerko ziviva pri njegovih in sedaj se nama je rodila se ena hcerka. obe ima za svoji. ji je pravi ati v pravem pomenu besede. je pa res da sem mu ze na zacetku rekla da ce ne sprejme moje hcerke, vec kot prijatelja ne morema biti.
je pa res da prva hcerka z bioloskim ocetom nima stikov ker je bil nasilen.
vsak pa mora vedeti ali je sposoben sprejeti otroka drugega in ce ga ni mora to jasno in glasno povedati.
Ne razumem, zakaj se sploh greste partnerstva in se ponovno poročate. Otrokov oče je kdove kje, ti pa se prilagajaš drugemu. Zakaj? A nimaš dovolj zdrave pameti, da ti ena slaba izkušnja da jasno vedeti, česa ne želiš? Zakaj rinete v nova “resna” razmerja? Uničujete otroštvo lastnim otrokom zaradi seksa. A je treba takoj v novo razmerje? Če v prvo nisi znala dobro izbrati, tudi v drugo ne boš, dokler sama pri sebi ne razčistiš, kan sploh hočeš. In potem ti je točno jasno, kaj v to ne spada.
Njegovi so bili že skoraj odrasli, no vsaj polnoletni, moja tudi. Ker sem zelo čustvena oseba sem se bila pripravljena čustveno navezati na njegove, sem se zelo trudila, da bi me sprejeli. Vendar njegovi ne spoštujejo ne svojega očeta, niti nobenega drugega človeka. Vsak ima neke hujše psihične motnje in nezmožnost enega odgovornega življenja, niti normalnega čustvovanja. Moja dva pa mojega moža zelo spoštujeta in ga imata rada. Na sploh sta spoštljiva do vseh ljudi, prijetnega, srčnega in odgovornega značaja. Njegovi moja dva zavračajo, kot zavračajo prav vse, razen tistih od katerih imajo koristi. Dva od njegovih imata težave z alkoholom, tretji pa je imel težave z drogo in je potem psihično zbolel.Moja se za njih ne sekirata, jih sprejemata takšne kakršni so, vendar pa se z njimi ne družita, razen kadar se vsi zberemo ob večjem praznovanju. Ena od njegovih pa svojega očeta še takrat ignorira, oz. obljubi, da bo seveda prišla, pride pa samo, če nima slučajno takrat nobene družbe njenih pijanih prijateljev na dosegu, ali pa pride s 5., 6. urno zamudo, da se jo gospo seveda čaka. Res imajo njegovi grd značaj in se tudi jaz izogibam druženju z njimi, ker zakaj bi jih pa prenašala, ko pa mi je vedno znova hudo za moža, do katerega so nesramni, pikri, skoraj nečloveški. Tudi do mene. Ampak mene ne morejo več prizadeti, si ne pustim, da bi mi šlo do srca.
Če bi takrat pred leti vedela kakšni so se ne bi z možem zapletla, definitivno ne, ker nimam z njim lepega življenja, ko ga moram nonstop gledati žalostnega in obupanega. Namreč nikakor se ne more sprijazniti, da so njegovi otroci do njega taki, saj se je tako zelo trudil zanje, mamo so namreč zgodaj izgubili in je bil sam za vse. Res si je zaslužil boljše, ali pa vsaj normalne otroke. Niso ga vredni!
[/quote]
Tole je pa zgodbica za male otroke. Vsi tri otroke je oče sam vzgajal. In zdaj je žalosten in obupan. Pa veš, zakaj? Ne zaradi otrok, kot misliš ti, ker imajo ti tako in tako grozne posledice njegove neodgovornosti. Žalosten in obupan je zaradi svoje vzgoje. On dobro ve, kaj je počel. In tisto z ljubeznijo ni imelo nič. Moški (in včasih tudi ženske) si včasih predstavljajo, da če bodo dobri do otrok, se bo vse v redu končalo. Pa se ne, ker otrok poleg dobrote potrebuje še mnogo, mnogo več.
Tudi moj partner se je “delal” tako nevednega, ko sva dobila ravno polnoletnega narkomana. Pa sem po hitrem postopku razčistila z njim. Je pa tudi res, da se mu je sin toliko smilil, da je bil pripravljen spreminjati svoje vzorce. Problem je bil v tem, da si je oče sinovo ljubezen “kupoval”, o postavljanju mej se mu tudi sanjalo ni. Njegova mama, pri kateri je živel pa je bila prikriti alkoholik. Čudovita kombinacija za uničit človeka. Sva ga potem s skupnimi močmi in veliko sinovega dela uspela rešiti.
Nisem tista, ki bi te s kakšno posebno efvorijo brala. Niti opevala, še manj kritizirala.
A ko preberem tole, se vprašam, kaj se plete človeku po glavi, da napiše nekaj takega. Pa sploh ni pomembno, ali je resnično ali izmišljeno.
Takoj za tem pa, da se bo spet našel kdo, ki bo tak tekst seciral in povzročal, da “bodo zapisi odraz klime današnjega časa”.
Razlog več, da me (katerič že?) mine, da bi kaj od tu napisanega brala.
[/quote]
zelo dobro si napisala, sem se že večkrat spraševala kaj za vraga se dogaja s psiho tega človeka. Tudi sama se držim pri strani in raje kar preskočim.