pa še na eno pomembno podrobnost ste pozabili: če se ti poroči sestra, normalno da bo povabila tudi nečake(se pravi moje otroke), če pa te povabi nekdo iz daljnega sorodstva (mogoče tudi sestrična s katero se vidiš 3x na leto)pa ne bi bila čisto nič užaljena, če ne bi povabila mojih otrok. Prav tako ne bi bila užaljena, če bi bila povabljena na poroko brez otrok tudi s strani sodelavke, prijateljice,sošolke,…
Verjetno ima že bljižnih sorodnikov veliko.
Nekatere se res preveč razburjate in obremenjujete. To škodi lepoti. Če hočeš iti na poroko brez otrok greš, če pa ne želiš biti brez njih pa ne greš.In pika.

Nikoli nimam namena s svojima otrokoma kogarkoli obremenjevati. Moja dva otroka sta moja (in seveda moževa) skrb. Če mislim, da z otrokoma ne bom zmogla, raje ne gremo – pa ne gre ravno za poroke, saj na le-te nismo povabljeni vsak teden. Ko se je poročila moja sestra (otroka sta bila stara 4,5 in pol leta), je mož omenil, če bi ju pustila pri njegovih starših. Sem bila kar malo užaljena. Seveda sta šla z nama, čeprav sem bila jaz priča in je bilo to v kombinaciji z dojenjem kar malo naporno. Po obredu pa sta ju res tast in tašča odpeljala in mi malega potem še pripeljala na večerno dojenje.

Sicer pa – kako naj bi midva “prepovedala” otroke na najini poroki, če pa sva takrat že imela enoletno hčerko?! Še sreča, da so tudi prijateljice prišle z otroki!

LP

Bila sem na eni poroki, kamor so nekateri starši pripeljali tudi svoje “srčke”. Ženin in nevesta sta predhodno prosila za potrditev udeležbe, da sta vedela naročiti kosilo v gostilni, in so ti starši prijavili samo sebe, otrok pa ne; rekli so, da, če bo prišel kakšen otrok “tako nič ne bo jedel, saj tudi doma nič ne je”! No in prišlo je okoli 8 otrok starih od 3-6 let in jedli so kot za stavo! Po kosilu so pa noreli okrog, starši pa kot da jih ni! Lahko rečem, da sem bila na tisti poroki fejst lačna (pa še divjanje otrok nam je šlo na živce) – kosil je bilo naročenih točno kot nas je potrdilo udeležbo. Tako je hrane s plošč hitro zmanjkalo prav zaradi dodatnega števila “nikoli lačnih otrok”; zase pač nismo upali prositi naj nam dodatno naročijo; če bi bilo to doma ni problem, v gostilni je pa kar bil. Sami pa tudi nismo hoteli naročati na račun para ali pa četudi na svoj račun, bi bilo žaljivo za par. Njihovi starši pa tega sploh opazili niso:-( Tako, da je bila to poročno kosilo ena nikoli pozabljena posrandula prav zaradi staršev “nikoli lačnih” in divjih otrok in smo komaj čakali, da gremo domov na sendvič, da ga v miru pojemo. Starši bodite pametni in hodite na poroke sami, če izrecno niso zraven povabljeni tudi otroci!

Starši sončkov tako ali tako nikoli ne opazijo, da njihovi otroci niso sončki. Za kakšnega drugega, tujega otroka, bodo hitro našli sto stvari za povedat, zakaj ni v redu. Pri svojem sončku nikoli ne vidijo napak.

Ko sva se poročila, otroci mojih bratrancev in sestričen niso bili povabljeni iz preprostega razloga, ker imava oba z možem ogromno žlahto, vsi se dobro razumemo, in vse smo tudi povabili na poroko. Skupno imava okrog 30 bratrancev in sestričen, večina z ena do dva otroka. In to bi bilo preprosto preveč. Prijatelji pa so itak sami takoj rekli, da pridejo brez otrok. Skratka, že itak je bilo 120 ljudi, še več pa jih enostavno ne bi mogli ne plačat, ne kam dat.. aja, pa sama mam tudi otroka in ne bi bila užaljena, če bi mi kdo rekel, naj pridem brez otrok.
LP

Mi2 sva imela poročno kosilo brez glasbe, v krogu najbližjih. VSega skupaj nas je bilo 37 ljudi, od tega 10 otrok. Noben ni delal štale, vsi so imeli oči čez cel obraz in ušesa kot zajci. Starostni razpon: od 4 mes do 9 let. Jaz sem na svojo poroko vabila ljudi, ki mi nekaj pomenijo, ki igrajo neko vlogo v mojem življnju, ki niso samo statisti, ki so nekoč-nekdaj šli mimo, pa smo si rekli “živjo”. Nikoli nisem imela želje po neki gromozaski fešti s 100+ ljudmi, pač pa je šlo za en “intimni” obred in praznovanje. Meni so najljubši del človeštva absolutno otroci in na kraj pameti mi ni cepnilo, da bi prijatelji prišli brez njih na slavje. Seveda nisem nikomur ukazala, da jih MORA pripeljat, a pri nas so bile vabljene DRUŽINE in družine so tudi prišle.

Danes na poroko, kjer otrok ne bi sprejeli, ne bi šla. Predvsem zato, ker je sin star skoraj 5 let in se še kako zna obnašati, hkrati pa je čisto nor na glasbo in fešte. Izgovor, da nekomu “zmanjka prostora” je zame osebno beden. V tem primeru tudi jaz z veseljem prepuščam svoj prostor nekomu drugemu. Pa ne gre zato, da ne bi znala nikamor brez otroka, ga pa res redkokdaj in redkokam ne vzamem s sabo. Poroka vsekakor ni dogodek, kamor ne bi mogel z mano, vsaj po moji presoji ne. Zdi se mi prav, da o tem odločita starša, ki sta na poroko vabljena, s tem pa se tudi zavedata odgovornosti, ki jo do otroka imata. Zame je edino logično, da če otrok moti slovesnost, ga nemudoma odstraniš.

Zate je edino logično, da otroka odstraniš, če moti, ampak to ni logično vsem. Večina motečih otrok ni odstranjenih. In tako kot ti misliš, da se tvoj zna obnašati, mislijo vsi starši. Je tukaj kakšna mama, ki misli, da se njen otrok ne zna obnašati?

Mene otroci sploh ne motijo na poroki, še manj pa na ohceti. O tem, kako mulčki popestrijo poroko, pa tole: Bratrančeva tamala je bila ravno v fazi spoznavanja živali. Točno v tistem trenutku, ko je ženin začel govoriti: Jaz, X, vzamem tebe…, je tamala (ne na glas, ampak tako da smo jo slišali tisti, ki smo sedeli blizu) izjavila: IA, IA, osu. Še par let po tistem smo se režali.

BTW: Mladoporočenca sta še vedno skupaj, “tamala” pa končuje OŠ.

Če bi takrat bili forumi MON, bi njena mama gotovo po njih pisala, da se njen sonček zna obnašati.

No, jaz vem, da se moj otrok ne zna obnašat v operi, ker tam še ni bil. Ne zna se obnašat na letalu, ker tam še ni bil. Pa zihr se še mariskje ne zna obnašat, ker te izkušnje nima (ali je celo jaz nimam!). Meni se to ne zdi nobena groza, moraš pa biti ti kot straš pripavljen, da posreduješ, če je obnašanje neprimerno. Noben ni učen na svet padel, vsaka stvar se enkrat zgodi prvič in iz izkušenj se naučiš – poleg navodil seveda. Če pa nek otrok že v načelu ne posluša svojih staršev in nikoli ne uboga, kar se mu reče – to je pa že druga kategorija in zgodba zase. Za take je pa itak najbolje, da so samo doma. Poroka vsekakor je dan 2 ljudi in to je treba upoštevat, pa sonček ali srček gor ali dol – če otrok obred moti, se ga odstrani. Nemudoma in brez izgovorov! Kaj bi pa lahko motili na ohceti, tega si pa ne predstavljam.

Ne vem, kako ni jasno, da mladoporočenci pač ne želijo, da bi se prav na njihovi poroki tvojemu otroku nekaj dogajalo prvič. In da ne morejo vedeti, ali bodo starši res posredovali. Ampak poglej, kako nisi fer. Enim otrokom bi privošila poroke in vse zabave tega sveta, eni pa so dovolj dobri samo za doma. Jaz kot nevesta ne bi želela zganjati diskriminacije in otroke deliti na tiste, ki so dobri za kamorkoli in tiste, ki so dobri samo za doma. Kaj bi lahko motili na ohceti? Se drli med obema obredoma. Kričali med govori. Pomakali prste v torto. Se podili po plesišču. Se zaletavali v mize in s tem polivali pijačo.

“Kaj bi pa lahko motili na ohceti, tega si pa ne predstavljam.”

jaz pa si predstavljam, ker sem že doživela. Dirkanje med mizami in prevračanje krožnikov in kozarcev, lovljenje in skrivanje pod mizami, ko se trop mularije gnete med nogami tistih, ki sedijo, pa se nihče ne zmeni zanje. Tu in tam zvrnejo kakšno pijačo na goste, potegnejo prte…, ampak nihče od njihovih staršev se zaradi tega ne sekira. Saj jih niti ne gledajo. Doživela na treh porokah, na ostalih dveh pa so bili otroci res čisto nemoteči.

Sončki česa takšnega že niso mogli delati. :):):)

Heh, jaz ne bi nikoli pomislila na to, da bi otrokom prepovedala prihod na poroko. Pač ne bi povabila vseh tistih daljnih sorodnikov, ki jih vidim vsakih 5 let enkrat, če ne bi bilo zadosti denarja. Če bi mene kdo povabil na poroko, pa bi bilo izrecno izražena želja, da pridemo brez otrok, najbrž ne bi komplicirala. Če bi se mi ljubilo iti, bi šla, če ne, ne bi. Če pa bi npr. moja sestra želela, da se poroke ne udeležijo moji otroci, mi ne bi bilo vseeno. Gre kljub vsemu za njene nečake in po moje na tak dogodek pač povabiš tebi ljube osebe, kar naj bi nečaki bili.

Za neobvladljive otroke na obredu in ohceti in njihove starše bi pa tudi našla kakšno besedo, ki bi jih malo spravila na realna tla. Pa naj se jim nos povesi do koder hoče.:)) Se mi pa vseeno zdi to, da že apriori ne povabiš otrok na ohcet, ker predvidevaš, da se bodo grdo obnašali, žaljivo do tistih, ki jih vabiš. Predvidevaš namreč, da ne znajo poskrbeti za lastne otroke in da so zanič starši.

Ja, sorry, če je otrok vzgojen na način, da nima postavljenih nobenih meja, potem je, oprosti, samo za doma. In taki niso tako redki. Če se otrok ne zna obnašat in se tudi staršem zdi, da njihov otrok sme vse, potem so OBOJI samo za doma, mi je prav žal. Kajti pri tem je delež krivde staršev bistveno večji, kot otrok.

Sicer pa jaz ločim med ohcetjo, ki je žurka, in poroko, ki vključuje oba obreda.

hinka, na to niti pomilsila nisem, ker tega, kar ti opisuješ, še nisem doživela. K sreči!

Morda pa imajo za žur pripravljene kakšne hude štose, pa se bojijo da se bodo sončkom preveč svetile okice.

“Ja, sorry, če je otrok vzgojen na način, da nima postavljenih nobenih meja, potem je, oprosti, samo za doma. In taki niso tako redki.”

Se strinjam, ampak na vabilo pa ne moreš napisati nekaterim, da so vabljeni skupaj z otroki, drugim pa da so vabljeni brez otrok. Zato napišejo enotno za vse, da naj pač pridejo brez otrok.

“hinka, na to niti pomilsila nisem, ker tega, kar ti opisuješ, še nisem doživela. K sreči!”

Ja, ni bila lepa izkušnja.:) Mi je prišlo na misel, da bi jo napela staršem kot pravi xxy ampak kaj bi si potem mladoporočenca mislila o meni, da gnjavim goste.:(

In s tem – kako tipično!- zmečejo vse v isti koš in “kaznujejo” nič krive, da se “krivi” ne bi počutili “krive” :(((( Slaba logika!

to so pari, ki jih je strah da ne bodo v centru pozornosti vsako sekundo, in da se ne bo vse samo okoli njiju vrtelo

Mislim, halo? Pa menda imata mladoporočenca pravico, da sta na svoji poroki v centru pozornosti. Ali se morda motim?

Zelo lepo povedano.

pa še na eno pomembno podrobnost ste pozabili: če se ti poroči sestra, normalno da bo povabila tudi nečake(se pravi moje otroke), če pa te povabi nekdo iz daljnega sorodstva (mogoče tudi sestrična s katero se vidiš 3x na leto)pa ne bi bila čisto nič užaljena, če ne bi povabila mojih otrok. Prav tako ne bi bila užaljena, če bi bila povabljena na poroko brez otrok tudi s strani sodelavke, prijateljice,sošolke,…quote]

Podpišem.

Po mojem so največji problem starši, ki ne znajo preceniti, kdaj je njihov otrok moteč in ga je treba odstraniti, torej iti z njim ven. Pač vzameš v zakup, da boš del obreda lahko zamudil, ker se bo otrok naveličal.

Sem že doživela pri cerkveni poroki, da se poročne obljube ni slišalo, ker se je mulo tako drl, da je vse preglasil. Mami seveda na kraj pameti ni padlo, da bi bil pa mogoče že čas, da ga odnese iz cerkve.

Iz povedanega torej sledi: povabiti samo otroke, brez motečih staršev.

Takšno je pač življenje. Poroka je namenjena tudi spoznavanju in druženju družine, in otroci so (celo najpomembnejši) del družine. Poroka, kamor niso povabljeni moji otroci, bo poroka, na kateri me ne bo – pa če bo to zaradi mene poroka bivše žene al ne vem kaj!