Zdaj pa res ne vem več, kaj naj.
Prvi dve zvezdici smo petletnici naredili pred letom – brez težav, travm in joka. Tretjič se je začela drama in od takrat hodimo že leto dni. Ker smo ji povedali, da če ne bo popravila zobkov, črvički v njih zrasejo in zobki počrnijo, jo je zgrabila panika; ob misli na zobozdravnika (sploh pa na črvička v zobku) plane v jok, hkrati pa jo je strah črnih zobk.
Celo tako daleč smo, da nam je zobozdravnica, sicer prijazna in potrpežljiva, ob petem neučinkovitem obisku predlagala, naj poskusimo drugje …

Na silo seveda nočemo doseči ničesar, hkrati pa se bojim za zobke …

Kaj izkušenj?

Pelji jo v Mengeš, ga Katarina Maček, dela tudi samoplačniško v kolikor nisi iz te občine.
Moja pri njej drži na stežaj odprta usta, smo probali drugje, pa jo pobriše

miška maruška, hvala, ampak smo iz ljubljane, zobozdravnico bi pa rada obdržala. Želim si le pomiriti otroka in doseči normalno stanje …

pri nas je zelo pomagalo branje knjige Novice z aleje mlečnih zobkov ali nekaj podobnega. smo pa zamenjali tudi zobozdravnico, ker je bila prva grooozna. 🙂

Imeli smo podobno situacijo. Zobozdravnica nas je mirila, da bo minilo, mi smo se bali za zobke, a ni šlo. Zobarca nas je naročala na vsake toliko, poskusila, na silo ni hotela delati nič.

Minilo je skorajda naenkrat, nekje okrog 7. leta. Brez posebnega razloga, klik v glavi pač. Končno smo lahko naredili zvezdico, naslednjič je šla dama (na svojo zahtevo) že sama v ordinacijo, kmalu je dovolila tudi puljenje zobka…

Imam isti problem, zamenjali že zobozdravnico, beremo knjigico, mi obljubljali nagrade, zobozdravnica obljublja nagrade, odpre usta brez problema, ko vzame v roke sveder, je konec veselja.

Tudi ne vem, kaj narediti. Se vozimo v Ljubljano na izlete!!!

Jaz sem hčerki rekla, da če še enkrat pri zobrozdravniku ne dopre ust bo do naslednjega obiska brez sladkarij ipd. In res ni odprla ust. Striktno je bila cel mesec brez sladkarij (tudi pri babici in na obiskih). In je zaleglo.

Določene stvari je treba opraviti in pika. To je ena od zadev, kjer starši ne bi smeli popuščati in se igrati raznih igric ter odlašati popravilo zob v nedogled. Ker gnil mlečni zob je super popotnica za pokvarjen stalni zob, ki bo zrasel na tem mestu – to mi je enkrat lepo razložila prijateljica zobozdravnica. Zato bi moral vsak otrok vedeti, kje so dovoljena pogajanja, kje pa je potrebno brez pardona ubogati starše. Vsa ta razglabljanja o prijaznih zobozdravnicah, čitanja knjigic in prijazna moledovanja staršev pripeljejo do tega, da otrok misli, da gre za stvar, pri kateri se lahko sam odloči, ali bo sodeloval ali ne. In se kljub vsem ukrepom, prošnjam in obljubam seveda odloči proti sodelovanju. Ker se lahko. Pri stvareh, ki jih je TREBA opraviti, se jaz ne bi pogajala, otroka prosila in mu obljubljala darila, če bo le blagovolil odpreti usta. Na kratko se otroku razloži, da je treba zob popraviti, da bo malo zabolelo, ampak da bo tega takoj konec. Brez ceremonij in hudih navajanj na obiske pri zobozdravniku, ko otrok dobi občutek, da se mama tudi boji tega zobozdravnika, zato pa mu vse to razlaga.

Otroci, ki vreščijo pred zobozdravniško ambulanto, tudi če gre samo za navaden pregled, so ponavadi taki, ki so jih preveč in ne premalo pripravljali na zobozdravnika.

Zdaj imate pač problem, vsaka prošnja bo samo voda na mlin otrokovemu strahu. Najprej se strahu znebite sami, brez kakšnih posebnih uvajanj povejte otroku kakšno uro pred obiskom, da je zob treba popraviti in da boste to tudi sedaj naredili. Bodite mirni, ampak neomajni. Če bi šlo za mojega otroka, bi zamenjala zobozdravnika in vzela eno od tistih “groznih” zobozdravnic, ki so sicer prijazne, vendar nepopustljive. Ponavadi pomaga, če zobozravnica reče, da naj otrok z roko pokaže, koliko ga bo bolelo: od ena do pet s prsti ene roke. Ponavadi prestrašen otrok pokaže 5 prstov še preden zobozdravnica začne z delom, takrat se mu nasmeje in reče, da ga ne more čisto nič še boleti, ker ni še niti začela. Počasi otrok dobi zaupanje v tako zobozdravnico, ve, da bo delo opravila, da pa bo upoštevala tudi njega. Če pa je zobozdravnica preveč blaga, če takoj preneha s posegom, ko otrok malo pojoka in okleva ter otroka takoj naroči naslednjič (ko je spet ista pesem), je to vsaj za moje pojme veliko slabše kot res stroga zobozdravnica. Saj ne gre za fizerko, ko je pravzaprav čisto vseeno, če je otrok malo slabše postrižen ali dobro ali pa sploh ne. Gre za pomembne stvari pri zdravju naših otrok, ko bomo lahko s svojo mehkobo pripevali k temu, da bo imel otrok slabo in pokvarjeno zobovje – za vse življenje. Malo razmislite o tem.