partner je izdal mojo skrivnost
Tako, kot je že ena zgoraj napisala. Nima veze kako pomembna ali nepomembna je ena stvar nekomu, ki se jo pove, gre se za obljubo, da bo to obdržal zase. Ne moreš meriti pomembnosti, ker vsak drugače gleda na določeno stvar. Gre se za obljubo, zaupanje. Očitno je beseda obljuba postala tako, kot vsaka druga. Beseda obljuba pomeni, da se boš nečesa držal. Če se ne boš, potem tega ne obljubljaj.
Jo avtorico čisto razumem. Njej to pomeni, da ostane samo med njo in možem. In to je to, ni debate. Ne vem kaj se tukaj ne da razumet. Da je pa on izkoristil njeno zaupanje in zblebetal naprej, to pa vse pove. In po vrhu še svoji mami. Ja žena je pa res lahko prav vesela za prenos novic, ki se potem nemoteno širijo naprej. Ali pa tista, ti nekaj povem, samo ti ne povedat naprej. In ta isti potem drugemu reče, ti nekaj povem, samo ne povedat naprej. Novica se pa potem veselo širi naprej.
Tebi avtorica pa srečno! Upam, da bosta s partnerjem rešila nastalo situacijo.
Mene bi zelo prizadelo, če kdo izda nekaj,kar bi povedala samo njemu. Sploh,če je to moj partner. Moj bivši je svojim prijateljem razbobnal vse, tako da sem bila tarča posmeha,požrešnih pogledov in kasneje groženj.
Avtorica, ne vem, za kakšno skrivnost gre, ampak saj niti ni pomembno. Partnerja si prosila, da ostane to med vama in on je veselo spregovoril naprej. Ok,da to ostane pri tašči,ampak ne,ve celotna familija,kar boli še bolj. V takšni situaciji je bila moja teta, ko je svojemu partnerju povedala, zakaj je tako ledena v postelji(zloraba v otroštvu) in partner je to najprej povedal svoji mami(moji babici),ta naprej svoji sestri itd itd itd. Danes ve že cela vas, kar je teto pripeljalo na sam rob živčnega zloma,ker jo vsi gledajo drugače,vsak je pameten in pri frizerju,v trgovini načne to temo, tako da teta stalno podživlja tisti dogodek.
bi se te izogibala na daleč, da siliš v deda in mu zaupaš skrivnost, potem pa zaženeš tako štalo, ker je kao prelomil obljubo.
Ah ne vem, če je prelomil obljubo, ti si ga silila k molčečnost, kako moreš to zahtevati……obdrži “”skrivnosti” zase, pa sama predelaj svojo skrb, ne pa se obešat zdaj na dedca, in ga dolžiti da je prelomil obljubo. Si kar predstavljam, kako ga zdaj moriš s tem. Ja kdo pa je njegova mama…..”nihče”?, ki ti je rodila izbranega dedca, da mora imeti kar naenkrat skrivnosti pred njo……Bi bila zelo žalostna, da bi imela tako posesivno snaho.
Dej utihen, če se ne moreš z dedcem pogovarjati prijetnejših stvari……obdrži še skrbi sama zase!
kolikor poznam babe vse znesete svojim mamam na tapeto, večina vas itak ne zna sama preživeti z otroki, ampak morajo tastare jemat dopust, da vas pedenajo. če želiš, da ti tip pomaga pri zdravljenju psihe, potem tudi on rabi podporo, ki jo je poiskal pri materi. če bi tvoj partner hodil k psihologu, bi ti takoj nesla mami na nos a ne?
Točno tako, sem že zgoraj napisala in seveda avtorici to ne ustreza, ampak raje komentira samo njej všečne odgovore. Avtorica, res, ne pretiravaj, s temi skrivnostmi, pač, povedal je MAMI? Razumeš? Hvala bogu še za tipe, ki se še znajo, hočejo in zmorejo pogovarjati z mamami. Zakaj ne obrneš v pozitivno, in si rečeš, ej, tipu ni vseeno, na vsak način mi hoče pomagat….
Ne pretiravaj….kot da bi bilo treba zdej tipa takoj pustit, družini zagrozit z odvetniki, in tebe okronat za življenjsko mučenico, no!!!
Kaj vse berem, ne morem verjet! Očitno živite v neki iluziji, v nekem nerealnem svetu in več kot očitno niste sposobni nobene empatije.Kakšni šele partnerji in prijatelji ste?! Nisem zlobna, ampak glede na vaše pisanje, vam privoščim, da vas nekdo izda, da občutite, kako je to. Šele takrat boste vedeli, o čem se gre v avtoričinem postu. Prav zares vam želim, da to doživite, ker potem ne boste klamfale nekaj na pamet, kako je to super, ker je šel to povedat, mami! Mami?????!!!! To, da je šel povedat ravno njej, je pa sploh sporno … mamin sinko mogoče? Če je šlo že za takšno zadevo, bi vsak zdrav, normalen, realen… človek, če bi ga resnično tako težilo, kot pravite nekatere, da se je moral rešiti bremena (čeprav, če mene vprašate, je šel povedat kar tako, brezglavo, brez spoštovanja partneričinih želja in se ga njen problem niti ni dotaknil pretirano), bi skrbno izbral komu bi šel povedat… in sicer nekomu, za katerega ve, da ne bo nosil naprej. No, 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v nikogar ne moreš bit siguren pa vendar.
Avtorica, verjamem, da si razočarana v nulo. Ne znam ti prav dobro svetovati, kaj naj storiš. Bi pa priporočala, da partnerju jasno poveš, da te je izdal (ne glede na pomembnost informacije, tebi se je zdela pomembna in to moraš poudarit), in poudariš, da mu na tak način nikoli ne boš mogla zaupat ničesar in da mu tudi ne boš nikoli nič povedala. Poskušaj mu dopovedat, da je zaupanje med partnerjema tisto bistveno, kar ju drži skupaj in če tega ni, zveza ne more prav dobro funkcionirat. Kaj konec koncev lahko zgubiš? Mogoče pa nekoč najdeš nekoga, vsaj prijatelja, prijateljico, ob katerem boš spoznala, da pojem zaupanja ni le iluzija.
Točno tako, sem že zgoraj napisala in seveda avtorici to ne ustreza, ampak raje komentira samo njej všečne odgovore. Avtorica, res, ne pretiravaj, s temi skrivnostmi, pač, povedal je MAMI? Razumeš? Hvala bogu še za tipe, ki se še znajo, hočejo in zmorejo pogovarjati z mamami. Zakaj ne obrneš v pozitivno, in si rečeš, ej, tipu ni vseeno, na vsak način mi hoče pomagat….
Ne pretiravaj….kot da bi bilo treba zdej tipa takoj pustit, družini zagrozit z odvetniki, in tebe okronat za življenjsko mučenico, no!!![/quote]
Ja, ampak potem je MAMA zgobcala naprej ostalim članom družine, od katerih ima vsak gotovo enega takega, ki mu vse zaupajo in bodo veselo gobcali naprej, da bogi reveži razbremenijo svoje s skrivnostjo oteženo srce,…..Tip ji hoče pomagat, pa kaj je vse ok z vami? Če odrasel človek ne razume, da izdaja zaupanja boli, sploh če ga oseba lepo prosi in da jasno vedeti, naj ostane med njima in bedak to še obljubi….kolk moraš bit premaknjen, da po vsem tem še vedno kao misliš, da človeku pomagaš? Tip je reva. In jaz bi ga pustila. Ravno dobro sta zaživela skupaj, a naj do konca življenja vsakodnevno preseje vse, kar bo rekla, da ne bo nesel informacij naprej? Ali pa se sprijazni, da bo o vsakem njenem premiku natančno obveščena vsa žlahta. Res, hvala bogu, da se moški znajo pogovarjat s svojimi materami, pa me res zanima, če bi ji tudi o sebi tako velikodušno pripovedoval. Ali pa kako bi reagiral, če bi partnerka svoji mami povedala npr. da mu sinoči nikakor ni hotel stati in bi vsa njena žlahta izvedela ter prijazno ponudila pomoč s pogovori. Za njegovim hrbtom seveda. Hmmmm……..
Se zelo strinjam. Partnerju sem v začetku veze zaupala zlorabo,ker sem vedela da to lahko vpliva na najino intimo z željo po razumevanju. Še na misel mi ni prišlo, da bi ga prosila za molk, saj sem brez tega vedela da bo to obdržal zase, ker se to tiče samo naju.
Iskreno, ne vem kaj lahko storiš. kolikor sem lahko razbrala imata otroke, zato je slika malo drugačno, verjetno ga imaš itak še vedno rada, le zaupane je omajano. Jaz mu ne bi več nič povedala, tudi sorodnikom bi dala vedeti, da o teh stvareh ne razpravljam z njimi.
Drži se.
Avtorica, boli te zaradi tega, ker so si drugi ljudje vzeli pravico, da namesto tebe odločajo, kaj se ti sme zdeti pomembno in kaj ne. Verjetno se počutiš, kot da te imajo za idiota. Enako kot tisti tu gor, ki ti pravijo, da to pa res ni nič takega, če je povedal samo svoji mami.
Jaz ne verjamem v njegovo dobronamernost. Če imaš nekoga rad, gledaš, da ga ne bi prizadel. Sicer pa mislim, da bi bilo manj boleče, če bi nekaj sčvekal kolegom v gostilni, kot pa da pove ljudem, ki so po sili razmer tvoji bližnji in bo mogoče vplivalo na odnos med vami. S tem ti nekaj sporoča o svojem odnosu do tebe, pa čeprav se tega mogoče niti sam ne zaveda.
Mislim, da je partner naredil hudo napako in si zaprl marsikatera vrata. Kar ti partner zaupa, ne poveš nikomur. Tudi če se njemu zdi, da to ni nič takega. Zato je to najbolj intimen odnos. Mama gor ali dol. Kako pa bi njemu bilo, če boš čez 1 teden širila naokrog, da mu je prehitro prišlo in da te ni zadovoljil. Načeloma ženski tak dogodek niti ni nek problem, moški pa se bo čutil zelo potolčenega.
Mislila sem, da pač se potegnem nazaj in se le najnujnejše pogovarjam z njim, da skapira, da pa je nekaj hudo grdega napravil – ignorirati vse. Ker ko sem mu povedala, kako se počutim in da me je izdal, sem za odgovor dobila, da to ni nič takega. Ta skrivnost se v prvi vrsti tiče mene, ker jaz potrebujem terapijo, v drugi vrsti pa njega, ki bi mi naj stal ob strani, ker je nenazadnje moj sopotnik in zato se tudi njega tiče.[/quote]
Lej, popolnima prav imaš!
Ni prav, da je partner izdal tvojo skrivnost. Ni prav!
Če si sama ocenila, da je to skrivnost, bi moral on to spoštovati. Kaj je vsebina skrivnosti, sploh ni pomembno. Če si mu zaupala in ga zraven tudi prosila, da ostane med vama, potem tukaj sploh ni debate. Ali je to kaj takega ali ni, odločaš ti, ne on.
Zraven tega je se sprašujem tudi, zakaj povedatii naprej, če ni nič takega … Delimo pač stvari, ki se nam zdijo vredne omembe, ne pa nekaj, kar ni nič takega.
In zdaj si tam, kjer ni muh, ali kako se temu reče, Partner bi te moral toliko spoštovati in ne širiti tvoje skrivnosti naprej. Moral bi razumeti tvoje počutje, sploh, če si to jasno povedala.
Ampak on je mirno razložil svoji materi in svojo odločitev o tem postavil pred tvoje počutje. Še več, postavil se je v superiorno držo in tvojo skrivnost zminimaliziral ne nekaj, kar ” ni nič takega”.
Tako vedenje pri partnerju ni sprejemljivo. In moram ti povedati še nekaj, tvoj partner ni vreden nobenega zaupanja, ne spoštuje te! In take reči se v partnerstvu nabirajo in ne prinesejo nič dobrega v odnos. V to si lahko prepričana. Tak odnos je izredno težko vzdrževati.
Partnerju lahko to mirno poveš. Da mu ne zaupaš več. Ali je tvoja skrivnost pomembna ali ne, o tem odločaš ti in to naj spoštuje. Povej mu mirno, a odločno. Razloži mu brez čustev, jeze, ogorčenja in žalosti. Popolnoma hladno ga lahko postaviš pred dejstvo, da se zdaj sprašuješ, ali je vreden tvojega zaupanja.
Potem boš pa videla, kakšna bo njegova reakcija. Če se ti bo opravičil in spregledal, da ga je polomil, potem se je nekaj naučil in lahko pričakuješ, da se bo vajin odnos izboljšal. Če bo še vedno trdil, da to ni nič takega, potem pa nimaš kaj početi z njim, ker vajin odnos ne bo nikoli prerasel v zaupljiv odnos. In tak odnos na dolgi rok gotovo ni osrečujoč.
Mislila sem, da pač se potegnem nazaj in se le najnujnejše pogovarjam z njim, da skapira, da pa je nekaj hudo grdega napravil – ignorirati vse. Ker ko sem mu povedala, kako se počutim in da me je izdal, sem za odgovor dobila, da to ni nič takega. Ta skrivnost se v prvi vrsti tiče mene, ker jaz potrebujem terapijo, v drugi vrsti pa njega, ki bi mi naj stal ob strani, ker je nenazadnje moj sopotnik in zato se tudi njega tiče.[/quote]
Lej, popolnima prav imaš!
Ni prav, da je partner izdal tvojo skrivnost. Ni prav!
Če si sama ocenila, da je to skrivnost, bi moral on to spoštovati. Kaj je vsebina skrivnosti, sploh ni pomembno. Če si mu zaupala in ga zraven tudi prosila, da ostane med vama, potem tukaj sploh ni debate. Ali je to kaj takega ali ni, odločaš ti, ne on.
Zraven tega je se sprašujem tudi, zakaj povedatii naprej, če ni nič takega … Delimo pač stvari, ki se nam zdijo vredne omembe, ne pa nekaj, kar ni nič takega.
In zdaj si tam, kjer ni muh, ali kako se temu reče, Partner bi te moral toliko spoštovati in ne širiti tvoje skrivnosti naprej. Moral bi razumeti tvoje počutje, sploh, če si to jasno povedala.
Ampak on je mirno razložil svoji materi in svojo odločitev o tem postavil pred tvoje počutje. Še več, postavil se je v superiorno držo in tvojo skrivnost zminimaliziral ne nekaj, kar ” ni nič takega”.
Tako vedenje pri partnerju ni sprejemljivo. In moram ti povedati še nekaj, tvoj partner ni vreden nobenega zaupanja, ne spoštuje te! In take reči se v partnerstvu nabirajo in ne prinesejo nič dobrega v odnos. V to si lahko prepričana. Tak odnos je izredno težko vzdrževati.
Partnerju lahko to mirno poveš. Da mu ne zaupaš več. Ali je tvoja skrivnost pomembna ali ne, o tem odločaš ti in to naj spoštuje. Povej mu mirno, a odločno. Razloži mu brez čustev, jeze, ogorčenja in žalosti. Popolnoma hladno ga lahko postaviš pred dejstvo, da se zdaj sprašuješ, ali je vreden tvojega zaupanja.
Potem boš pa videla, kakšna bo njegova reakcija. Če se ti bo opravičil in spregledal, da ga je polomil, potem se je nekaj naučil in lahko pričakuješ, da se bo vajin odnos izboljšal. Če bo še vedno trdil, da to ni nič takega, potem pa nimaš kaj početi z njim, ker vajin odnos ne bo nikoli prerasel v zaupljiv odnos. In tak odnos na dolgi rok gotovo ni osrečujoč.[/quote]
Točno tako. Lepo povedano in dober nasvet. In vsi tisti, ki ga branite z dobronamernostjo, pa da je hotel pomagat in si je moral olajšat dušo in se zaupati nekomu pa ne vem kaj še vse, razložite, kako da ga je ta skrivnost tako težila, če se mu ne zdi nič takega?
