Totalno se s tem ne strinjam, da je punčka imela neodgovorne starše. Kaj pa lastniki psa? A ti pa nimajo nobene krivde?

Če ti lastnik psa, ki naj bi ga najbolj poznal, reče, da ni problema in da ne bo naredil nič, a mu lahko zaupaš? Očitno ne, kar sem se tudi sam naučil na svoji koži. Lastnik ima tu največjo odgovornost. Če ni siguren, kako bo pes reagiral, mora na to gosta opozoriti, potem pa lahko gost (starš) prepreči otroku, da se giblje okoli psa. Sicer jaz kot starš bi že v štartu to preprečil, ker neznanim psom ne zaupam. Ko sem bil otrok, sta me dva psa ugriznila. Prvič so bili lastniki zraven (peljali so me na šivanje), drugič je bil pa splet okoliščin. Drugič pač nisem vedel, da je lastnik psa prestavil, prosil pa me je, naj mu pridem nekaj pomagat. Pes me je zagrabil od zadaj in na mojo veliko srečo me je ugriznil za zadnji žep kavbojk, kjer je dvojno blago). Pobegnil sem mu v kot, kjer je bil za nekaj 10cm prejkratek, da bi dosegel moje mednožje. Ker se je pes že večkrat snel z verige, me je bilo strah, da me ne bo ubil. Tam sem bil ujet nekaj časa, dokler ni lastnca slišala laježa in renčanja in me prišla rešit. Samo splet okoliščin me je rešil, da me pes, bil je šarplaninec, ne bi ubil.

Ta tvoja slaba energija in slabi ljudje je en BS. Jaz bom tudi imel psa (trenutno ni še bivanjska opcija optimalna), imam več živali doma iz zavetišča in lahko trdim, da je bilo tistim psom vseeno, ali sem dober človek, ali ne. Seveda lahko braniš tiste pse, ker sem prišel na njihov teritorij, ampak jaz ne morem vedet, kolikšen teritrij imajo, lastniki pa me na to niso opozorili. Torej je tu krivda lastnikov, da sem se sploh pojavil na njihovem teritoriju. In ne da psov ne maram, ampak ne zaupam neznanim psom, ker imam z njimi slabe izkušnje. Moji sorodniki so imeli psa, ki je bil največja maza na svetu. Izredno prijazna psica. Nikoli na svetu si nisem predstavljal, da bi koga ugriznila, pa je naredila ravno to. In ne enkrat, dvakrat. Trdim, da imate lastniki psov preveliko zaupanje v svoje ljubljenčke. Ne poznate jih tako dobro, kot mislite, da jih. To je največji problem. Zato se dogajajo take tragedije. Lastniki, imejte svoje pse pod kontrolo, en trenutek in čudna situacija, katera psa spravi s tira je potrebna za podobno tragedijo, kot je bila pri tisti punčki.

Poleg tega psi bolj čutijo strah (vohajo adrenalin, čutijo bitje srca, vohajo hormone, ki se izločajo skozi pore), kot pa to, ali je oseba dobra, ali ne. Kako naj bi pes začutil dobroto osebe? Ima dobrota vonj, okus, statično elektriko? Ko boste razložili, kaj je tisto pri dobroti, kar pes začuti, potem se lahko pogovarjamo. Pa ne mi o energiji, ker energija je merljiva. Če bi bilo tako, binže izumili naprave, ki bi to energijo merile, kar bi zelo olajšalo tudi delo policiji.

Če začutijo strah, nagon prevlada in prelevijo se v lovca, ti pa v plen. To je dokazano. Da pa je cloveka strah, sta pa dve opciji: ali ga je strah psov zaradi preteklih izkušenj, ali pa ima res slabe namene in ga je pes presenetil pri dejanju (fight or flight mode).

Dobrota človeka se ne čuti, ne voha, ni oprijemljiva. Da je clovek slab in mu hoče slabo, mora pes najprej občutiti. To pa lahko občuti izkustveno, da mu enkrat ena oseba naredi nekaj slabega. Potem to osebo, ali celo samo določeno lastnost te osebe (vonj, videz, gib itd.) povezuje s slabo izkušnjo. Kar pa ne pomeni, da ne bo te izkušnje povezal z eno osebo, ki je dobra, pa pač ima to lastnost? Recimo primer tiste sorodnikove psice: psica je bila izredno prijazna do vseh, alergična pa je bila na kolesarje. Lahko, da ji je kdaj kakšen kolesar naredil kaj žalega, ampak ona je neselektivno napadla dve različni osebi na kolesu, ki ji nista želeli nič žalega, ampak sta se peljali mimo po cesti.

Tako, da ne vi meni tralala.

Ok… situacija z morja 3 dni nazaj.

Otrok je letos splaval. Ker še ni bil čisto siguren je imel pri sebi “plavalno desko”. Plaval je 3m od pomola, jaz sem stal na pomolu, da bi v primeru, da bi rabil pomoč skočil not in mu pomagal.

Plava 10 sekund in proti pomolu začne teči spuščen pes (nek mešanec z belgijskegim ovčarjem). Lastnika nikjer, je pa bil pes označen. Pes se ustavi na robu pomola in začne lajati na otroka. Si mislim ok, mogoče nagon pomagat fantu – kot da se utaplja, pol sekunde kasneje mi kapne, da ne bo tako. V trenutku, ko se je pes pognal v vodo sem skočil za njim – pes je v vodi videl igračo in ne osebe. Ko je zagrabil desko in jo začel gristi sem otroka takoj potegnil stran in iz vode in ga poslal po stopnicah v apartma. Pes je priplaval ven in končno spustil desko, tako da sem jo hotel odnesti, pa se je začel zaganjati vame in skakati ter gristi v desko, ki sem jo uporabljal kot zaščito – en krepek udarec po glavi ga je odgnal stran. Na srečo…

Od plavalne deske smo se lahko poslovili, ker je bila tako pogrizena, da je neuporabna. Lahko si pa samo mislim, kaj je šlo otroku čez glavo, ko je videl, da je pes, ki je lajal nanj skočil v vodo in plava proti njemu.

Nimam nič proti psom,  samo sem pripravljen vsakega fentat, če mi ogroža otroka. In ne mi, da psi napadejo samo če zavohajo strah itd. lahko napadejo iz xy čisto razloga – so v osnovi zveri. Tudi lastniki, ki sprehajajo pse in otrokom, ki gredo mimo govorijo “kar pobožaj ga saj ne grize” nimajo treh čistih v glavi. Če te pes ne pozna je lahko še tako lepo vzgojen, pa si mu tujec in ne moreš vedeti kako bo reagiral.

Lastniki psov se bodo kmalu res morali zavedati, da je pes njihov in samo njihov in so oni odgovorni zanj. Njihov pes nima kaj delat ob drugih ljudeh, še najmanj pa pri otrokih. Razne budalaščine je priden in nič ne bo naredil, ker so nevzgojeni lastniki bodo kmalu odklenkalo, več bi moralo biti prijav in tožb.