Moram, moram, moram, res moram,
mi nekaj miru ne da ………………….

———————–
VPRAŠANJE

Ali ti si svetla zvezda,
ki trepeče vrh neba,
ali misel le otožna,
mi miru nocoj ne da?

Nekaj, zvezda, k tebi vleče
s silo silno mi srce,
to življenjska tajna skrita
je bodočnosti mojè.

Ali rojen sem si v blagor,
srečen bil spočetek moj.
Sebi, soljudem koristen
tek skončam kedaj jaz svoj?

Ali rojen sem v pogubo,
le za strast in nepokoj,
in obrne vse mi v zlo se,
in odveč bo život moj …?
———————-

In še ena:
———————-
ŽALOST

Opojna, sladka sreča,
ah spet si, spet si proč,
spet solzica skeleča
je pala v itho noč …

Kot zvezdica visoko
ti gori vrh neba,
in alsot tako globoko
v dno legla je srca …

/J.M. Aleksandrov/
————————

Midva ne bova imela žalostnih pesmi!!!!

Ljubi KR, saj niso to žalostne pesmi,
niti najmanj, meni le zelo globoko leže
njihov pomen. Morda je kakšno vprašanje
že res bolj kot ne dvoumno, a v tem jaz
sama iščem le pozitivnost!

Zdaj se počasi odpravljam na sejo. In ko
pridem v sejno dvorano, se ozrem naokrog,
in bom opazila nasmejan in vprašujoč obraz,
si bom delajala: ti si KR in …….. potem si
bom dalje mislila, da bi sestanek lahko trajal in
trajal…………

Čauči!

Ljubezen dela vsak dan cudeze: oslabi mocne in okrepi sibke; iz modrih naredi bedake in iz bedakov modrece, razplamteva strasti, zamegli razum, skratka, vse postavi na glavo.

Tečem ljubica na sestanek…

Kje si, KR, jaz sem že nazaj! In ravno
danes, ko sem želela biti z mislimi vse
drugod, kot na sestanku in ko bi morda
to možnost celo imela, se je vse tako
hitro končalo. To je to – življenje nas v
naših željah vse preveč preseneča, kajne!

…… hm, a kljub temu ne moremo
mimo dejstva, da so le ljudje, ki lahko
ljubijo in ki znajo občutiti čar teh čustev
najbogatejši ljudje; v dejanjih, v delu, v
veselju, v sreči, pa tudi v nesreči. Znajo,
zmorejo in so sposobni občutiti vse, kar
je v življenju moč občutiti. In potem jim je
dana tudi možnost vsa ta občutenja rangirati
in se jim prilagoditi. Zato …. so ljudje, ki so sposobni ljubiti, tudi ljubljeni, ker si to zaslužijo in sposobni živeti, ker je zanje življenje nekaj lepega, nekaj svetega, nekaj čudovitega, ki mu ponuja vse možne variante in odtenke, ki jih lahko ali sprejme ali zavrne ali odmisli ali z njimi živi …….

Iščeš pot,iščeš smeh,
ne najdeš.
Srečala bi rada prijatelja,
pa ga ni.
Zate smisla ni,ni luči,
odgovori so starnpoti,

čas hiti,čas hiti.

Naredi to,kar si želiš,
v trenutku,
čas je kot voda,
ki steče ti med prsti,
zato boš mislila jutri,
danes se smej,
ne daj se,pojdi naprej,

čas hiti,čas hiti.

Pokloni si srečo,
odlomi cvet zase.

Kadar boš prehodila pot
polno zmot,
našla boš,kar si iskala
morda,
zatorej ne obupaj,bodi močna,
odpri oči in stopi v nov dan.

Čas hiti,čas hiti.

Pokloni si srečo,
odlomi cvet zase

Moj objem in poljubi
zate so in za nobeno drugo.
O joj,
ko z mano si,
o joj,
naj svet kar govori,
da s’ moja ti.

Dolgo ze sem si predstavljal,
nocoj ne bom se obotavljal.
O joj,
ko z mano si,
o joj,
naj svet kar govori,
da s’ moja ti.

Zvezde vse so ze prizgane,
v mojem srcu ziv je plamen,
majhen zarek srece.
In vse je lepo,
midva bova skupaj prezivela to noc.

Dolgo ze sem si predstavljal,
nocoj ne bom se obotavljal.
O joj,
ko z mano si,
o joj,
naj svet kar govori,
da s’ moja ti.

Zvezde vse so ze prizgane,
v mojem srcu ziv je plamen,
majhen zarek srece.
In vse je lepo,
midva bova skupaj prezivela to noc.

Dolgo ze sem si predstavljal,
nocoj ne bom se obotavljal.
O joj,
ko z mano si,
o joj,
naj svet kar govori,
da s’ moja ti.

A.Mežek

Oh ti Mežek ti, koliko veselja lahko
nekomu naredi!
KR, ob tej uri bi moral spati ? Hvala.

:- ))))))))))))))

Ke kdo ve, kaj in kje …
je moja sreča ?? Le kdo ve?

Čas pa hiti, neusmiljeno hiti ….
da, hiti. Zato si bodem odlomila
vejico in si poklonila srečo !

Ljubi trenutek in njegova energija se bo prelila čez vse omejitve.

Mmmmmm: je res, da se najlepše besede rodijo v očeh in se osvobodijo skozi usta… Mmm, koliko svetlobe se tedaj poigrava v njih… v očeh, v srcih ….

Rajderček, bi morda rad, da tudi jaz ne bom več imela spanca ???

Sanjam,
sanjam sam.
Ko rad bi te tesno objel,
se tvojih ~arov nau`il,
ko rad bi bil s tabo,
le zaprem o~i in sanjam,
sanjam sam,
sanjam,
sanjam sam.

Ko pade no~, bi moj obup
prepodil `e en tvoj poljub.
Ko rad bi bil s tabo,
le zaprem o~i in sanjam sam.

Lahko te osvojim,
ko si za`elim
tvoj dotik, tvoj poljub,
vendar me skrbi,
ker bi
za tebe presanjal vse dni.

Zaljubljen sem, ne ve{ kako,
imam te rad in prav zato,
ko rad bi bil s tabo,
le zaprem o~i in sanjam sam.

Lahko te osvojim,
ko si za`elim
tvoj dotik, tvoj poljub,
vendar me skrbi,
ker bi
za tebe presanjal vse dni.

Zaljubljen sem, ne ve{ kako,
imam te rad in prav zato,
ko rad bi bil s tabo,
le zaprem o~i in sanjam,
sanjam sam,
sanjam,
sanjam sam.
——————————————————————————–A. Mežek

Ah, ti moj Mežek, le kaj počneš z eno
ubogo sroto ???
:-))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

Saaaaaanjam, da sem s teboj,
saaaaaanjam, da si samo moj, ….

Ko včasih vitko ti telo
pritegnem k sebi in objamem
in vnet besede ti nato
zaljubljen šepetati jamem,
iz stiskajočih rok molče
izviješ s stasom se igrivim,
na vse odgovori, srce,
mi le s smehljajem nezaupljivim.
Preskbno hrani tvoj spomin,
kar pravil sem ti nepreudarno,
in hladno, skoraj malomarno
poslušaš, kar ti govorim …
Preklinjam spletke, zasnovane
v ničvrednih mojih mladih dneh,
sestankov zmenjenih nakane
po parkih v mesečnih nočeh.
Preklinjam zapeljive stihe,
šepet ljubezenskih besed,
trepet neskušenih deklet,
njih solze in prepozne vzdihe.

/Puškin/