Povej mi zgodbo,prazno je moje srce.
Naj solze teko,suhe so moje oči.
Predolgo me je potrtost oklepala.
Dvigni mi dušo,naj poletim.

Povej mi zgodbo,upanje moje je prazno.
Pripoveduj mi o veri in ljubezni.
Spomni me,da smo ustvarjeni,
Da na zemlji živimo kakor zgoraj na nebu.

Povej mi zgodbo,napolni srce mi s sočutjem.
Odpri mi oči,saj slep sem bil.
Spomni me,da smo si ljudje kakor bratje,
Da moramo biti ljubeči in prijazni.

Daj mi še en krožnik,
Še Kurje juhice za dušo,
Da nas opogumi ljubezen,
Naj njene višje ravni spoznamo.

( Poročnik Morris Passmore)

Trilči, če ti to kaj pomaga-pomeni, ti res iskreno želim, da bo čas hitro pozdravil bolečino in nam boš nekega dne napisala:” Srečna sem, ker sem zaljubljena in ljubljena!”

Saj sem srečna in to,ker vem,da sem sposobna ljubiti…kako že pravijo: čas zaceli vse rane…jaz pa trdim: a brazgotina ostane (odvisno od poškodbe)…

Pa hvala ti za lepe besede,to mi je ogrelo srčka…