Piramida
Glede na to, da nihče noče Strojanovih v svoji bližini, ker jim niso všeč, meni pa Jelinčič ni všeč, kaj če bi potem njega iz Ljubljane nekam izselili, da bi bila jaz zadovoljna??? Točno to je Hitler počel, ko je začenjal ljudi, ki niso bili po njegovem okusu, v koncentracijska taborišča trpat, da ne omenjam še kaj hujšega je z njimi počel… Kam res pluje tale naša Slovenija??? Toliko nestrpnosti pa že dolgo ne!
Nisem nobena oboževalka Jelinčiča, pa vseeno… njega se vsaj ne bi bala. On bi (predvidevam) vsaj ne bi kradel, pa ljudi izsiljeval (denar)…
Ti Strojanovi in vsa debata okrog njih – mi že gladko preseda.
Zakaj jih nihče noče? Zakaj jih nočejo ostali Romi v svoji bližini?
Pa me prav zanima, ko je prišel varuh človekovih pravic v Slovenijo, če je poslušal tudi drugo plat zgodbe in ne samo STrojanove…
Dovolj imam te tematike!!!
Strojane vzamem, brez protestov. Ne mi o dvoličnosti, prosim. V Ljubljani je Romov veliko, tudi v moji neposredni bližini. Jelinčiča pa dam, če čte. Mi sicer dol visi, če kraljuje v svoji plemeniti hiški ob Tivoliju, ampak, če bi ga radi na Dolenjskem, ga komot zamenjam.
Če bi morala izbirat, raje vzamem Strojane.
Verjetno si tudi ti ena prav “prisrčna” punca. Tvoj predlog je sicer zelo človekoljuben, vendar saj veš, potem bi “vkup” prileteli vsi moji, tako kot ti, prisrčni sosedje z vilami, grabljami in postavili barikade,… No saj dobro veš, kako se po novem v naši deželici tem rečem streže. Verjetno si brala, da je svojo zemljo že marsikdo ponudil, pa je bila “pokonci cela gmajna”.
Je pa zanimivo še nekaj, kako vsi govorijo o Piramidi, ki je ustvarjena v zgolj senzacionalistične namene. Skoraj nihče pa ne omenja včerajšnjega Omizja, kjer se je odvijala konstruktivna in argumentirana debata. Ne, to pač tiste, ki samo čakajo, kdaj bodo lahko svoje frustracije projecirali na neko skupino, ki je bojda kriva, da gre nam slabo, da imamo slabe plače in seveda za ves kriminal v SLO, ne zanima oz. noče zanimati.
proti določenim članom družine strojan je bilo napisanih 183 ovadb – za katere NISO plačali (mogoče nekaj že, to ne vem) – v zapor pa jih niso strpali. Ne vem koliko članov te družine bi sploh še bilo na svobodi, če bi bili res v zaporih – ostali bi otroci in ženske (še to ne vem, če vse) – drži, problem je v tem, da niso sankcionirali njihovih dejanj ob vsaki prijavi in njihovi otroci niso nič krivi, vendar če si poslušala Grma v piramidi o vzgoji otrok – ko je rekel, da imajo proste izhode, da lahko grejo in pridejo kadar hočejo, da lahko seksajo kolikor jim paše, da je treba v mladosti uživat – njihovo razmišljanje je čisto drugačno, najbrž ukoreninjeno v njih in kaj potem lahko pričakujemo – kakšni bodo njihovi otroci kot odrasli, če bodo odraščali v takem okolju? Pa tudi ne vem, če njihovi otroci nič ne kradejo – za kar spet niso sami krivi – a kaj narediti?
Ali ni že to mnogo – da dobivajo dokaj visoko denarno podporo za otroke, ne plačujejo elektrike, se jim spregleda da se vozijo brez registrskih v mercedesih naokrog – tu je država pokazala človečnost in strpnost do njih (ali pa zgolj strah ali brezbrižnost, kdo ve) – in kam je ta strpnost pripeljala? Do tega, da so se morali sami Ambrušani upreti v lastni državi, ki jih ni ščitila.
Misliš tisto vasico nad Polževim, ko je neka ženska ponudila svoje posestvo v odkup državi?
Keč te zasebne pobude je bil ravno v tem, da tista gospa ne živi nikjer v bližini parcele, ki jo je ponujala.
Tisto kar so ponujali politiki vključno z Jankovičem pa … se ni noben ravno pohvalil, da je bodoči srečni sosed, parcele, ki jo je ponujal.
Tole sem dobila na mail. Preberte si, čeprav je dolgo. Jaz jih razumem in razumem vse, ki jih nočejo za sosede. In prosim vas, nehajte s Hitlerjem ipd., ker nihče ne zavrača Romov kar po vrsti, ampak Strojanove, ki so drhal.
Ambrus
Ime te dolenjske vasi ste gotovo slišali. To pismo pišem, ker so skrajno neprofesionalni slovenski mediji popolnoma izkrivili realno sliko dejanskega problema.
Izseljeni Romi niso bili edini prebivalci tabora v Dečji vasi. V tem taboru so se kar naprej menjavali najrazličnejši ‘civili’, povečini z zločinsko preteklostjo. Ker je lokacija tabora dokaj na samem, je bila idealna za neke vrste azil z vso mogočo sodrgo. Prav zato krajani ves čas poudarjamo, da ti ljudje niso bili izseljeni zaradi svoje narodnosti – to bi bilo skrajno nepravično(!) – oditi so morali, ker so gojili, zganjali in prikrivali kriminal. K razrasti le-tega je med drugim pripomogla tudi velika oddaljenost policijske postaje. Dogodki zadnjega tedna so bili tako ukrep krajanov iz obupa, ki je sledil stopnjevanju strahu do vrha. Veste, osnovne kulturne razlike so bile s strani vaščanov sprejete pred 40 leti, ko so se Romi trajno naselili v Suhi krajini. ‘Razlike’ s katerimi pa ti ljudje danes tako grobo kršijo zakon, še posebej tiste, ki predstavljajo kršitev osnovnih človekovih pravic, niso bile in nikakor ne smejo biti sprejemljive! Tekom let so se poleg običajnih kraj pridelkov in živali, vrstile tudi hujše protizakonite aktivnosti: vlomi in kraje, najraje v hiše starejših ljudi, ki živijo sami, več vlomov v okoliška župnišča, cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napad na gobarke, grožnje z uperjeno puško v mimovozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjo, do boš ubit ali posiljena, lansko leto je policija zasegla večje število strelnega orožja in mamil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje. Zadnjo žrtev tega tabora so mediji prikazali kot pretepaškega moškega – resnica pa je, da je branil svojo zidanico pred dobro znanimi vlomitelji. S tem si je nakopal maščevanje in skorajšnjo smrt. Jožetu so se na glavni cesti v blokado postavili trije avtomobili, za njim še dva, tako da je bil ukleščen mednje ter na milost in predvsem nemilost prepuščen Čmaku in njegovim romskim kompanjonom; kaj je sledilo veste. Na dejstvo, da ti z njive zmanjka kakšna glava zelja smo se kar navadili, nihče pa se nikoli ne bo navadil na to, da ti strežejo po življenju. Živeti v nenehnem strahu je sila mučno. Če tega niste doživeli, si ne morete predstavljati, kaj se godi v človeku, ko med vožnjo ugleda uperjeno cev puške. Jaz sem jo. Občutek tesnobe je nepojmljiv; Naj ustavim? Peljem naprej? Naj kličem policijo? Ne, kaj pa če me naslednjič ustavijo?! Gotovo bodo vedeli, da sem jaz klicala…
Neverjetno kako hitro se je slovenska policija organizirala za zaščito in varovanje tabora in njegovih prebivalcev. Sprašujem se, kje je bila ta javna služba med padanjem kola po Jožetovi glavi, kdo je varoval njega, kdo je varoval domove, avtomobile, njive in življenja vaščanov? Varuhu človekovih pravic pa vse skupaj kar nekako ni jasno. Ne samo, da ni bil v Ambrusu, ob nepreverjenih dejstvih in opazovanju od daleč si drzne dajati nekakšne pavšalne izjave in s tem grobo zavajati širšo slovensko javnost. Ali pa preprosto ne loči med etničnim sporom in bojem proti leglu kriminala. Veste g. Hanžek, nihče od Romov ni bil napaden, nihče ubit. Napaden je bil Jože Šinkovec iz Ambrusa! Ko smo izvedeli, da bo do izselitve končno prišlo, nismo čutili zmagoslavja. Ne. Čutili smo veliko olajšanje. Zato je zadonela Zdravljica. Naj rojak Suhokrajnčan prost bo vsak, ne vrag zločinski, le pošten sosed naj bo mejak!
Da izseljeni skupini življenje v Postojni ne odgovarja je razumljivo, saj nimajo raziskanega rajona, »poslovnih« poznanstev in informacij o imetju okoliškega prebivalstva. Medijem pa se bolj problematična zdi skrb za perjad, ki je ostala v taboru, kot Jožetovo zdravje. Močno upam, da zaradi težkih poškodb glave ne bo imel trajnih posledic. V kolikor preživi.
Dragi bralci, Ambruška zgodba je dolga več desetletij, ne en teden. Zadnjih 12 let je potekal boj za osnovno človekovo pravico – za mir. Za mir, ki upam da ga bomo končno deležni. Žal pa se še vedno bije še en boj – Jožetov boj za življenje. Zato, Jože, drži se! Mi smo s tabo! Bog je s tabo! Drži se!
(zaradi varnosti) anonimna Ambrušanka
Mene pa nekaj zanima – kaj predlagate “dolenjčki” (tukaj mislim tudi ostale, ki postavljajo barikade), da naj se stori s temi ljudmi? Po splošnem ljudskem mnenju oni zdaj sploh ne morejo nikjer živeti – nekje pa vseeno morajo, a ne?. Pa ne mi zdaj spet odgovarjat naj jih vzamem k sebi domov ker:
1. z njimi v skupnem gospodinjstvu ne bi živela, če bi bili pa v našem naselju pa sigurno ne bi šla protestirat
2. tudi, če bi jih kdo hotel k sebi domov vzet, je zdaj takšna klima, da bi sosedje še njega linčali.
Nekje vendar morajo živeti. Zanimajo me vaša mnenja
Veš, zakaj obožujem svojega fanta? Ker je dejal, da če bi imela v stanovanju več sob, bi jim kar midva eno svojo sobo dala.
Ja, meni je čisto vseeno, če jim najdejo lokacijo v Ljubljani. Raje se naj kdo začne z njimi ukvarjati in jim nuditi strokovno pomoč (kaj je res sploh namen socialnih služb v Sloveniji??).
Seveda pa sankcionirati vsakršno klanje psov, sežiganje gum ipd.