zadnje čase opažam vse več ljudi, ki za drugimi pijejo npr. iz iste flaše, ližeta isti sladoled kar 2 naenkrat, uporabljajo isto žlico, kadijo 1 joint, ki je še ponavadi poslinjen. Meni so od nekdaj takšne stvari bile nenormalno ogabne, pa ne vem a sem edini, ko sem omenil da ne bi nikol lizal sladoleda ki je od nekoga drugega so me kar čudno gledali.

Za partnerjem ja, za ostalimi ne.

Za nobenim, ne za partnerjem, ne otrokom…ostanke sladoleda, hrane lahko ti dajo le psu, ne meni.

Ne jem za drugimi. Vidim pa da ce meni kaj ostane, nekateri za mano kar pojedo.🙄🤔

Zato kar ne pojem skrijem pred drugimi ali dam psu, macki/pticam( odvisno od hrane), ker mi je gnusno.

Nisi edini, vas poznam precej s takšnim mnenjem – sam se pa ne strinjam z njim. Za domačimi mi ni problem.

Z bližnjimi si itak delimo gene in kri, s tistimi s katerimi živimo skupaj pa tudi vse viruse in bakterije in še kaj. Če poljubiš partnerja… kaj se zgodi?

Če nekdo v postelji ali na kavču praktično diha vate, jesta za isto mizo, uporabljata isto kopalnico…?

Dejmo rajši vse, kar ostane stran metat, saj je menda znano, da se čisto premalo hrane stran meče. Samo da ne bo tebi gnusno.

Jaz sem bila vzgojena in tudi otroke učim, da je hrana vrednota in se je ne meče stran. Če kdo ne more vsega pojesti ponudi drugemu družinskemu članu. Če je nekaj zelo dobro tudi ponudimo drugemu, če hoče poskusiti. Z možem večkrat skupaj pojeva kepico sladoleda, ker so porcije tako ogromne. Tudi kar ostane od otrok ponavadi pojemo ali spravimo za kasneje. Živali pa nimamo, da bi jim metali ostanke.

Za domacimi nimam problema, nimam pa tudi navade pojesti, kar drugim ostane. Bolj v smislu “a mi das mal za probat tvoj okus sladoleda” kot pospravlja je ostankov. Na sreco imamo dovolj zivali, da nimamo obcutka metanja hrane stran.

Poznam tipa, ki niti zelene solate noče jesti iz skupne sklede s svojo ženo, ker se mu to preveč gnusi.😄😄

Poznam osebe, ki kadijo jointe ko jih je po 5 ali več skupaj…to se mi zdi sporno, sploh ko vsak od teh ima koga in se doma poljublja z njim/njo, eni imajo še ljubice oz ljubimce in si veselo podajajo naokoli jolija. Sama pojem bp za osebo, ki mi je blizu, razen če je bolna,(vročina, prehlad) potem pa ne.

Se strinjam.

Jim je pač dovolj, da dobro predimijo vse 😆😆

Jaoo, eni pa res radi komplicirate. Pretirano je to s solato, že kompleks. Bolano.

Mislim res kaksne skrajnosti se greste… Da nocete jesti in piti za drugimi…

Radikalci.

Jaz ne jem za drugimi. Pa naročim dve ali tri kepice sladoleda, samo zase. Ne rabim, da bi si eno s kom delila.

Da bi kdo oblizoval moj sladoled? Ne, hvala.

Pa, da bi kdo malce nagrizel moj sendvič? Tudi ne, hvala. Lahko, če res hoče en del, odlomim kos stran, ter dam. Gristi pa nima kaj po mojem sendviču.

Edino partner bi si smel privoščiti kaj takega :). Ostali pa ne.

Ja dobro jutro…

Torej se strinjate da neke norme, standardi principi, nacela morajo biti?

Al so to higienske, moralne, eticne, verske, pri izbiri partnerja, nacinu zivljenja itd…

Je tako?

Noben ni pameten tukaj “jaaa kok si zategnjen/a”

Je tako da ne moze svakako? Nekaj prosto? Na pol? Na jeftinjaro?

Ti ci ladikalj

A potem tudi seksata na daljavo ali kaj? To je že res bolano.

Jaz nimam navade jest ostankov za drugimi, ampak mi ni problem probat hrane od moža in obratno.

Jaz sem pred leti videla, da je mamica dala svoji dveletni hčerki žvečilni gumi iz svojih ust (požvečenega) v njena usta. Ogabno, nikoli ne bi naredila česa takega, niti na pamet mi ne bi padlo, res nikoli.

O bog ziva groza. Iz njene vagine je prišla, ampak žvečilni omg. A je nora ta mama. Tudi če je zadnja zvaka na svetu, je to povsem nedopustno.

Mene pa to ne moti. To me seveda ne moti z bližnjimi prijatelji in družino. Ostalo pa pač ne

Ni šans, za mano pa jé samo moj pes. xD

Samo z možem in otroci. Pa še to bolj v stilu “probati”. Za nikomer drugim. Tudi kdaj na obiskih kaj ne jem, ker se mi zdi, da otroci pljuvajo po torti, ko pihajo svečke, kdo kihne ali “švica”, ko peče ali kuha…. drugače pa, nekaj ostankov za pse in mačke, ostalo za sosedine kure; temu rečem “zero waste”, hrane nikoli ne mečemo v smeti

Ce otroci kaj pustijo, pojem jaz.. mi ni problem… za “kr enim” sevrda ne…

Kaj pa vcasih, ko se na veliko zidalo – udarnisko, in so vsi delavci pili iz istega kozarca?  Pac se je neslo flaso vina in kisle vode, in je vsak spil spricer, ali dva, in potem do naslednjega… kvecjemu se je splaknil kozarec. Pa nihce ni bil hin zaradi tega…

Ali delo na travniku… se jedlo se je iz ene sklede.

Ni to taka katastrofa, seveda z ljudmi ki jih poznas.

Če bi bil v partizanih bi ti bilo vseeno samo da bi kaj dobil pač en razvajen smrkavec

Za domačimi konot. Imamo en kozarec zvlečen in ga splakneš, ko spiješ. Iz iste flaše tudi brez problema. Če bi inel kdo herpes, bil prehlajen, potem pa pač ne. Za tujimi ne. Glede torte jo pojem povsod, ne prenišljujem niti kako so jo delal, kdo vse je že pošlatal kruh, ko sem ga kupila.

Hja, mi ne kompliciramo. Tudi, ko gremo v gostilno in vsak naroci nekaj po svoji izbiri, si izmenjamo kaksno hrano za poskusit. Domaci tudi ostanke (odvisno v kaksnem stanju je hrana) pojemo. Za kar enimi x ljudmi pa ne.