PI*ZDA JI MATE*NA
…če prav razumem, tvoja mami tebi kot lastni hčerki ne zaupa..
…se pravi da ne zaupa svoji lastni vzgoji,ker ne zaupa hčerki ki jo je vzgojila..
kako naj potem še naprej kogarkoli vzgaja in uči…
…kar najhitreje jo na nek način odstrani od otroka in njen vpliv nanj…če pa ima kaj povedati pa naj pove tebi…
izogibaj pa se prepirom,kajti tako si še bolj pridobiva tvojega otroka…žal..
Ma ona je bila za moje pojme super mama … lepo smo se razumele … zadnja leta, preden se je rodil Tomi, sva bile … lahko rečem … najboljše prijateljice. Res smo se imeli lepo in bili krasna družina. Ko sva bile s sestro noseče (bile sva noseče istočasno) je tekom cele nosečnosti ponavljala, kako da se ona ne bo vtikala v naju, da kako bo ona uživala sedaj, ko sva šle obe stran od hiše in da bo tu pa tam tudi sicer popazila ta male, sam da ne preveč, ker da hoče uživat!!!
Ko se je rodil Tomi … in potem še njegov bratranec 4 dni kasneje in sva s sestro ležale skupaj v porodnišnici … nama je bilo takoj jasno, da temu ne bo tako. Mama je bila taka, kot bi se ji popolnoma zmešalo. Skakala je od enega novorojenčka do drugega, skoraj ni pustila, da bi jih imele midve s sestro … si vzela dopust, da je bila z nama v porodnišnici!!!!!!!!!!!! Sestra se je odselila in se je hvalabogu izognila vsemu kar je sledilo (čeprav pri njej je pa ravno obratno, ker njenega skoraj ne povoha) … namreč … moja mama si je popolnoma prilastila mojega sina. Vsekakor je bilo krivo tudi to, ker ga je velikokrat varvala, ker sem imela jaz popoldansko šolo … ampak se je agonija začela že pred tem. Mislila sem, da se bo sčasoma umirila … ampak postalo je vedno huje … In sedaj smo na tem, da se res skregamo in gremo stran.
Zanimivo je to, da se je isto dogajalo, ko sem bila jaz majhna, ko se je moja nona vtikala v življenje moje mame in njene družine in jih je potem pripeljalo do tega, da smo živeli eden poleg drugega a se nismo videli … smo živeli eden mimo drugega. Sem mami to že izpostavila, ampak ona pravi, da še zdaleč ni isto kot je bilo takrat. Ampak sem jaz tudi v tem času govorila z mojo nono in mi je ona rekla, da je sedaj moja mama 100x hujša, kot je bila ona takrat.
Eh … … tile otroci so v našo družino prinesli resnično veliko vesela … ampak tudi zelo veliko gorja. Nikoli si ne bi mislila, da se bom lahko tako kregala z lastno mamo.
Pa si ti kdaj čist zares in pošteno udarila po mizi in povedala tistim ljudem, kaj si misliš?????
V takem primeru je treba prijaznost in vse ostalo dat malo na stranski tir in JASNO IN GLASNO IN ENKRAT ZA VSELEJ povedat, da:
* si otrokova mama TI
* se takih mahinacij in zajebancij NE GREŠ VEČ
* naj te že končno začnejo obravnavat kot zrelo odraslo osebo, ki ima svoje želje in svojo družino
* nas se že enkrat sprijaznijo s tem, da NE MORE BITI več vedno tako, kot se zdi prav njim
* če te ne bodo upoštevali, lahko tudi greš… in jim konec koncev ukineš stike z otrokom.
(In pri tem nikakor ne smeš uporabljat pogojnika ČE BI IMELA DENAR…. šla bom, pa magari v podnajemniško stanovanje, ker tako NOČEM več živeti. Naj te ne “izsiljujejo” z zavedanjem, da nimaš kam!!!!!)
Bugi, to ni več hec… trpijo tvoji živci, trpi tvoj partnerski odnos in trpi tvoja matična družina. Malemu s tem delate medvedjo uslugo, kar ti vidiš, ona pa ne. MORAŠ se postavit zase!!!!! Sp ima sicer prav – mama je res ena sama… ampak takole posesivno ženšče, ki se vriva v vse pore tvoje družine, je pa vseeno treba postaviti pred vrata!
“Ja, mama, dobrodošla si pri nas, vedno lahko prideš, AMPAK zavedaj se, da si prestopila prag MOJE družine in da tu veljajo MOJA pravila!”
Ooo … draga Lunca … … Ene miljonkrat sem že udarila po mizi … in jo tudi fino nadrla … Ničkolikokrat sem jo celo do solz spravila in mi je vedno metala gor nehvaležno hčer … Je bilo teden dni mogoče v redu … … in potem opet … jovo na novo … …
Moj bi se še vedno rad usedel in pogovoril … ker mu je hudo … ker nas je imel vedno za lepo družino (vse to pred rojstvom ta malih dveh) in bi jim rad dal še eno … zadnjo … možnost. Samo … toliko možnosti je že bilo danih, da mi je kar slabo od vsega tega … in res … verjetno bo treba kar spakirat in it. Sedaj se ji umikamo … enostavno nas ni doma … In upam, da nas kmalu ne bo več na tistem domu!!!!!
To zadnje je edina šansa torej, da TVOJE družinica zaživi po SVOJE!!!!!
Potem pa čim prej na svoje!
Zaradi svojega miru in sreče!
Se pa vprašam, kako je možno, da so eni ljudje tako trdobučni!!!! Kako to, da jim ne pride v zavest, da njihov otrok pač odrašča, da se speminja, da živi zdaj po svoje…
Ker v končni fazi jih izgubijo… namesto da bi lepo vozili skupaj, boste zdaj šli… in vas bo zgubila…
In bo na slabšem kot če bi se že na začetku malo prilagodila…
Vso srečo!
Ma to se tudi jaz sprašujem sedaj že dve leti časa. Zdi se mi, da je enostavno pozabila, da sem jaz njena hči in ji je Tomi postal center vesolja in vse kar je med njo in njim mora povozit. Zaradi tega njenega obnašanja je že izgubila mojo sestro (ki ji je zamerila, ker se pa njenemu malemu ne posveča toliko) in sedaj bo še mene. Potem bo pa jokala, ker bo ostala sama in seveda bomo za vse krive medve s sestro, ker sva nehvaležne hčerke.
A ti povem še eno njeno cvetko, ki me je zelo prizadela?! Lani poleti, ko sva se z mojim precej vozila z motorjem (no … “precej” je mišljeno bolj tu pa tam) sva začela razmišljat o tem, da obstaja možnost, da se nama kaj pripeti in ostane najin ta mali “sam”. Da bi poskrbela za to, da ne bo ostal “sam” sva začela razmišljat o tem, da bi mu imenovala “skrbnika” … kot nekega botra, ki bi posvojil Tomija, če bi se nama karkoli zgodilo. In takoj sva oba pomislila na brata od mojega. Z njegovo se sicer trudita imeti svoje otroke, ampak jima nekako ne uspe … si jih pa fuuull želita. Tomija imata rada tako, da se jima kar meša … in tudi Tomi ima rad njih. Edini problem je, ker živita mal bolj daleč od nas (ene 90 km stran) … vendar tudi razmišljata o tem, da bi se preselila sem dol v naše konce. Pomenili smo se z njim in po premisleku sta ponudbo sprejela.
Ko sem to povedala moji mami je ratala kar jezna in užaljena in ne vem kaj. In ko sem jo vprašala kaj je narobe, mi je odgovorila: “Vse bi naredila, samo da odpeljeta Tomija stran od nas!”
??????????????????????????????????????????????????????
Mislim … s to izjavo se mi je tako zasrala. To bi se zgodilo v primeru, da bi bila jaz in moj mrtva!!! In ne da bi jo zasikiralo to, da bi ona izgubila hčer … ne … … Zasekiralo jo je to, da bi vnuk šel živet 90 km stran!!!!!!!!!
Meni se pa zdi to edina pametna odločitev!
Če že ne v svoji, bi otrok živel v enakovredni družini!
Si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi ga prevzela po vajini smrti tvoja mati?!?!?!?!?!
Bog in vsi svetniki pomagajte v tem primeru otroku, ker bi se razvil v tako babino mazo, da ne bi bil ničemur podoben!!!!
Mah, ja… zgubila te bo. In ja, imenovala te bo za nehvaležnico.
Proti tako močnim tokovom se pa nima smisla borit, veš….
Umakni se, kot se je tvoje sestra.
Sicer pa, če se prav spomnim, tudi z očetom včasih prideta navzkriž.
Bolje je proč, ja…
Ja … sej ona je ravno na to razmišljala, da bi ga potem prevzela ona (mi je tudi to rekla). Bognedaj … resnično … bognedaj!!!!!!!!!
Glede očeta pa … Njega je v vseh teh letih fino zdresirala, da ji je (večinoma) lepo tiho in jo uboga. Čeprav tudi on, prav v zadnjih letih, poskuša sem in tja uveljaviti svojo voljo (vendar mu ne uspeva najbolje). Sicer je pa oče na moji strani in se strinja, da mama ne dela prav. V bistvu vsi vejo, da mama ne dela prav in so ji vsi tudi že to povedali … ampak … nič ne pomaga.
Oj, bugnica…
na msn-ju te ni več, jaz pa sem šele zdaj našla tale forum… Hvala, acjom :)))
Kako daleč si se pripravljena selit?
Verjetno hočeš ostali v bližini službe in Ljubljana ne pride v poštev?
V grozni situaciji si. Jaz bi ponorela, če bi se takole mama vmešavala v MOJO vzgojo. Saj ne trdim, da vzgajam vedno super in ohinsploh, ampak tole babičino priklepanje nase…. ne vem, ni normalno :((((
Upam, da bo dojela, da si ti starš in je otrok tvoja odgovornost, ne njena…. Jaz sem tudi alergična na reakcije babic in dedkov… Smo imeli nekaj krešev, zdaj je pa mir in se spoštuje moja volja….
hehe… no, od moža tudi…. :)))))))))) ja, itak :))
Tašča vedno kliče mene, pa ima njen sin tudi mobitel :)))))))))))
Drži se! Pa jaz ne bi vpila nanjo… čeprav bi v meni vse vrelo. Z mirnim glasom bi ji povedala vse … hladno, brez čustev. Mrbit bi bolj zaleglo.