Krasno, otroci pridejo in gredo, itak. Pri ločenih starših še prej, otrok itak nič ne čuti. Partner pa ostane do prve “menstrulane” muhe. Mater, same ničvredne usekane babe ste tukaj, pa naj bo ločena ali ne.
[/quote]
Kaj hudiča si pa ti zdaj povedal?
[/quote]

Ja, baba napiše, da otroci pridejo in gredo. Ga spusti kot istrebek in to je za babo otrok in ni pomemben, na prvem mestu je partner, ki bo ostal za “večno”, do takrat ko se ji bo sprdnilo drugače. Frdamani ničvredni babji šusi, drugega pač ne morem rečt in tako tudi je.

Ma, ne vem, no, tole je meni znak nesposobnosti, neodraslosti in nezrelosti, da dva, partnerja, potrebujeta še eno tretjo osebo, ki bo čuvala otroke, da onadva najdeta drug drugega in sebe. WTF?
Če nisi sposoben furati družine, partnerstva in starševstva obenem, ti nobena babica, ali varuška ne bosta pomagali ohranit partnerski odnos!

Kaj hudiča si pa ti zdaj povedal?
[/quote]

Ja, baba napiše, da otroci pridejo in gredo. Ga spusti kot istrebek in to je za babo otrok in ni pomemben, na prvem mestu je partner, ki bo ostal za “večno”, do takrat ko se ji bo sprdnilo drugače. Frdamani ničvredni babji šusi, drugega pač ne morem rečt in tako tudi je.
[/quote]
V vsaki ženski vidiš svojo bivšo. Če pa to ni ljubezen, ne vem, kaj je.

Ja, baba napiše, da otroci pridejo in gredo. Ga spusti kot istrebek in to je za babo otrok in ni pomemben, na prvem mestu je partner, ki bo ostal za “večno”, do takrat ko se ji bo sprdnilo drugače. Frdamani ničvredni babji šusi, drugega pač ne morem rečt in tako tudi je.
[/quote]
V vsaki ženski vidiš svojo bivšo. Če pa to ni ljubezen, ne vem, kaj je.
[/quote]
@ T_t … a ajfraš na njegovo bivšo ☺

Ma, ne vem, no, tole je meni znak nesposobnosti, neodraslosti in nezrelosti, da dva, partnerja, potrebujeta še eno tretjo osebo, ki bo čuvala otroke, da onadva najdeta drug drugega in sebe. WTF?
Če nisi sposoben furati družine, partnerstva in starševstva obenem, ti nobena babica, ali varuška ne bosta pomagali ohranit partnerski odnos!
[/quote]
Zakaj pa misliš, da je starim staršem občasno varstvo vnukov odveč? Moja izkušnja je taka, da sem bila za taščo najzlobnejši in najbolj egoističen človek na svetu, ker sem želela sama poskrbeti za svoje otroke in mi ni bilo za te fore. Požrli so me. Ne samo tašča, še vsa žlahta, prijatelji in znanci in sosedje, ki jim je hodila jokat, kako so tamladi hudobni, nezreli, posesivni in nehvaležni, ker ji nič ne dajo vnučkov za čuvat, ona jih ima pa taaakoooo raaadaaaa.

Se strinjam.
Prvi je partner, otrok bo vedno tvoj otrok, a ni dan tebi, ampak sam sebi.
V zdravem družinskem okolju bo otrok znal povzeti vzorce, ki mu bodo pomagali normalno zaživeti samostojno življenje.
Oklepanje otrok in čustveno obremenjevanje pa lahko otroka pohabi.
[/quote]

Ne strinjam se. Je čas, ko je otrok prvi in ta čas traja leta in leta, v nekaterih pogledih se niti nikoli ne neha. Otroka v prvi vrsti nimaš zaradi njega samega, ampak zaradi sebe, svoje sebične želje po potomstvu in ko si ga partnerja že omislita in iz para nastane družina, je v tej družini otrok avtomatično na prvem mestu – njegove potrebe in njegova dobrobit naj bi bila vedno prioriteta! Seveda to ne pomeni, da ga prikleneš nase, počasi razpiraš peruti, a za vedno je otrok nekako najpomembnejši člen družine. Če ob tem nisi sposoben misliti tudi nase in na partnerja, jah, potem očitno nisi zrel za družino.

Nevenič – zato nisi mama 🙂 ( narava ve koga postaviti v katero telo )
[/quote]

Jaz pa sem mama. In ker je na prvem mestu moj mož, sva skupaj srečna že 25 let in imava tudi porihtane in zrele, praktično odrasle otroke. Partner je VEDNO na prvem mestu, je pa res, da je včasih treba otrokove potrebe zadovoljiti takoj. Ampak še vedno je prvi partner. Najini otroci to vedo in se jim zdi povsem normalno. Otroci pridejo in gredo, partner pa ostaja. Ampak kako bi to razumeli monovci, ki zagovarjajo, da je treba partnerja menjat vsaj vsake 10 let.
Če imaš izpolnjujočo zvezo s partnerjem tudi ni neke silne potrebe, da bi čustveno visel na otrokih. Imajo vso svobodo, da odidejo. In najini odhajajo in se zadovoljni in radi vračajo na obiske.
[/quote]

Kdor tako piše kot ti, naklada. Določeno obdobje je otrok na prvem mestu, idealno je, da obema staršema. Kar pa ne pomeni, da se partnerja lahko zanemarita.
Primer: ko sta bila sama, sta mogoče kdaj imela žur tudi sredi tedna. Ko imaš otroke, nimaš več žurov sredi tedna, ker mora otrok zgodaj spat, ker ima zjutraj šolo. Ko sta bila sama, sta mogoče imela minimalno velik avto, mogoče celo cabrio dvosed. In sta se težko ločila od njega, ampak sta se, ker sta dobila otroke in sta jih morala postavit na prvo mesto. Pa bi lahko živeli tudi z dvosedom, zakaj pa ne. Pač ne bi šli nikamor skupaj kot družina.
Ko s partnerjem seksata, pa dojenček zajoka, počakaš, da partner dokonča, kar je začel, ali skočiš k dojenčku? Če ni dovolj denarja, za koga poskrbiš prej, za lastno rit, za partnerjevo rit ali otroka? Kdo bo lačen? Otrok, da partner ne bo?

Zato je tole, da je partner na prvem mestu, čisto nakladanje. Misliš, kako si pametna, v resnici pa samo lapaš. Vsem normalno dobrim staršem je otrok kar nekaj let prvi in 90 procentov življenja podredijo otrokom. Tako je tudi prav in tako deluje cela narava. Ampak vidva z možem sta pa izjemi v vesolju. Ja pa ja de.

V vsaki ženski vidiš svojo bivšo. Če pa to ni ljubezen, ne vem, kaj je.
[/quote]
@ T_t … a ajfraš na njegovo bivšo ☺
[/quote]
Ah, malček pa že, no.

Ja, verjetno je to res nerazumljivo nekomu, ki si vzgaja butlerje.
[/quote]

Očitno si ti tak otrok, da si odpikala mamo in očeta takoj, ko si ju lahko, pa odpeketala stotine kilometrov stran, samo, da jih ne boš več videla ali pa da ti bognedaj ne bosta kdaj zatežila.

Je to vzgajanje butlerja, če od otroka pričakuješ kakšen telefonski klic? Morda obisk 1 x mesečno ali kosilo, da ga narediš zanj in za njegovo družino? Pa kje si ti odraščala?
Očitno ne poznaš materinske ali očetovske ljubezni ali pa nisi iz povezane družine.
Jaz zagovarjam to, da naj mladi in stari ne živijo skupaj, ampak daleč od tega, da si postanejo tujci.

Ma, ne vem, no, tole je meni znak nesposobnosti, neodraslosti in nezrelosti, da dva, partnerja, potrebujeta še eno tretjo osebo, ki bo čuvala otroke, da onadva najdeta drug drugega in sebe. WTF?
Če nisi sposoben furati družine, partnerstva in starševstva obenem, ti nobena babica, ali varuška ne bosta pomagali ohranit partnerski odnos!
[/quote]

Se strinjam. Smo pač razvajeni. Popolnoma normalno in naravno bi morali biti, da dve odrasli osebi poskrbita za eno parkilsko bitje, ne da potrebujeta celo logistiko zadaj.
Ampak po svoje štekam. Na fitnesu se mlade punce pogovarjajo: joj, jutri ne bom imela časa, imam najprej nohte, potem grem k frizerju, da pogleda podaljške, če je vse v redu, potem fitnes, zvečer gremo s puncami na pijačko, pojutrišnjem pa brazilska, pa v solarij bom začela hodit, pa … Kako se take bejbike znajdejo potem, ko se še počesat ni časa, si nočem niti predstavljat.

Nevenič – zato nisi mama 🙂 ( narava ve koga postaviti v katero telo )
[/quote]

Jaz pa sem mama. In ker je na prvem mestu moj mož, sva skupaj srečna že 25 let in imava tudi porihtane in zrele, praktično odrasle otroke. Partner je VEDNO na prvem mestu, je pa res, da je včasih treba otrokove potrebe zadovoljiti takoj. Ampak še vedno je prvi partner. Najini otroci to vedo in se jim zdi povsem normalno. Otroci pridejo in gredo, partner pa ostaja. Ampak kako bi to razumeli monovci, ki zagovarjajo, da je treba partnerja menjat vsaj vsake 10 let.
Če imaš izpolnjujočo zvezo s partnerjem tudi ni neke silne potrebe, da bi čustveno visel na otrokih. Imajo vso svobodo, da odidejo. In najini odhajajo in se zadovoljni in radi vračajo na obiske.
[/quote]

Pri nas je pa obratno. 20 let sva bila predvsem starša in sva se ukvarjala na prvem mestu z najinimi fanti, ob tem še oba okupirana s službami, da je bilo nekako samo partnerstvo prisiljeno loviti luknje in luknjice. Zdaj so fantje odrasli, midva pa … ne, ni najstniška ljubezen, ker je bolj zrela, drugačna, ni nespametna, je pa čisti užitek in sreča … Mislim, da sem srečna, da mi je to tako dano. Otroci pa, niso še odšli, so pa blizu tega in ni lepšega, ko vidiš, kako dobro si oddelal najpomembnejšo nalogo v svojem življenju, ker zdaj lahko samo še uživava en v drugem brez drugih skrbi.

No, jaz sem nova partnerka s svojimi otroki, partner ima svoje. Moji so že skoraj odrasli in dejansko vsaj fizično niso več na prvem mestu, čeprav so seveda še vedno zelo pomembni, njegovi so še majhni. Seveda je vse njegovo življenje in najino druženje prilagojeno njim. Meni je to samoumevno in s tem nimam problemov.
Jaz si želim samo, da se njegova bivša malo umiri (ne štekam, ona je začela novo zvezo, še preden sta bila ločena, ga vrgla iz hiše, pa še vedno nekaj nori, grozi, še ta novega pošiljala grozit). Potem bo življenje pravljica, ko bo treba mislit samo na tamavčke.

Jaz pa sem mama. In ker je na prvem mestu moj mož, sva skupaj srečna že 25 let in imava tudi porihtane in zrele, praktično odrasle otroke. Partner je VEDNO na prvem mestu, je pa res, da je včasih treba otrokove potrebe zadovoljiti takoj. Ampak še vedno je prvi partner. Najini otroci to vedo in se jim zdi povsem normalno. Otroci pridejo in gredo, partner pa ostaja. Ampak kako bi to razumeli monovci, ki zagovarjajo, da je treba partnerja menjat vsaj vsake 10 let.
Če imaš izpolnjujočo zvezo s partnerjem tudi ni neke silne potrebe, da bi čustveno visel na otrokih. Imajo vso svobodo, da odidejo. In najini odhajajo in se zadovoljni in radi vračajo na obiske.
[/quote]
Krasno, otroci pridejo in gredo, itak. Pri ločenih starših še prej, otrok itak nič ne čuti. Partner pa ostane do prve “menstrulane” muhe. Mater, same ničvredne usekane babe ste tukaj, pa naj bo ločena ali ne.
[/quote]

Saj veš, kako je, heba je to, ko ženske niso sigurne vase in v može, pa morajo moža postavit na prvo mesto in je vedno mož prioriteta, da slučajno ne uide. Otroci pa, ita so jih naštepale, da moža privežejo in deca bodo itak šla, čimprej, tem bolje.

Misli si o meni, kar pač želiš.
Osebno mi je popolnoma nerazumljivo, tole “pričakovanje”.
Če bi rad/a govoril/a z otrokom, ga pokliči.
Če bi ga rad/a videl/a, ga obišči.
Zakaj bi visel na otrocih z nekimi pričakovanji – in posledično očitki, če pričakovanja niso izpolnjena po tvoji meri? Zakaj ne bi ukrepal ti?

Ja, baba napiše, da otroci pridejo in gredo. Ga spusti kot istrebek in to je za babo otrok in ni pomemben, na prvem mestu je partner, ki bo ostal za “večno”, do takrat ko se ji bo sprdnilo drugače. Frdamani ničvredni babji šusi, drugega pač ne morem rečt in tako tudi je.
[/quote]
V vsaki ženski vidiš svojo bivšo. Če pa to ni ljubezen, ne vem, kaj je.
[/quote]
A bejž no, zato ker vidim, da normalna baba, ki bi bil sposobna zavedanja otroka, kaj tajkega niti približno ne bi napisala? Vermamem, da sebe ne vidite, vas pa vidimo vsi drugi in seveda je hudo, če vam nekdo direktno pove, da to niste nobene matere, saj vam tiste taprave ženske in matere enako povedo in si enako mislijo, ko vas slišijo in vidijo, ne samo jaz.

V vsaki ženski vidiš svojo bivšo. Če pa to ni ljubezen, ne vem, kaj je.
[/quote]
A bejž no, zato ker vidim, da normalna baba, ki bi bil sposobna zavedanja otroka, kaj tajkega niti približno ne bi napisala? Vermamem, da sebe ne vidite, vas pa vidimo vsi drugi in seveda je hudo, če vam nekdo direktno pove, da to niste nobene matere, saj vam tiste taprave ženske in matere enako povedo in si enako mislijo, ko vas slišijo in vidijo, ne samo jaz.
[/quote]

Polarni sij spet nabasan že navsezgodaj…zdaj se počasi trezni in vse sovraštvo kipi iz njega ven…

V vsaki ženski vidiš svojo bivšo. Če pa to ni ljubezen, ne vem, kaj je.
[/quote]
A bejž no, zato ker vidim, da normalna baba, ki bi bil sposobna zavedanja otroka, kaj tajkega niti približno ne bi napisala? Vermamem, da sebe ne vidite, vas pa vidimo vsi drugi in seveda je hudo, če vam nekdo direktno pove, da to niste nobene matere, saj vam tiste taprave ženske in matere enako povedo in si enako mislijo, ko vas slišijo in vidijo, ne samo jaz.
[/quote]

“Pa nkol več m ne bo reku: Ružle, ti s’ en cepec…”
Polarni, prav hudo mi je zate.
V bistvu pa še bolj za tvoje (verjetno namišljene) partnerke.

A bejž no, zato ker vidim, da normalna baba, ki bi bil sposobna zavedanja otroka, kaj tajkega niti približno ne bi napisala? Vermamem, da sebe ne vidite, vas pa vidimo vsi drugi in seveda je hudo, če vam nekdo direktno pove, da to niste nobene matere, saj vam tiste taprave ženske in matere enako povedo in si enako mislijo, ko vas slišijo in vidijo, ne samo jaz.
[/quote]

Polarni sij spet nabasan že navsezgodaj…zdaj se počasi trezni in vse sovraštvo kipi iz njega ven…
[/quote]
Kar tolaži se, ne bo nič pomagalo. Vprašajte babe , kaj si mislijo o vas, ki prvatite, da so priležniki na prvem mestu in da otroc tako pridejo in gredo in se jih nič ne vpraša in ne upošteva?

Pri meni sta vedno otroka na prvem mestu, sem zenska, upam, da sta tudi pri mojem partnerju najina otroka na prvem mestu.

Kakorkoli že, večina itak ne razume. To, da je zame mož prvi, ne pomeni, da sem otroka rodila, potem pa pustila naravi svojo pot. Pošteno sva jih vzgajala. Ampak sva svojo zvezo negovala, da sva lahko bila tudi veliko boljša starša od cimrov, ki občasno sexajo, hodijo v službe in popoldne razvažajo otroke na 101 aktivnost, kot – roko na srce – počne večina staršev. Nega zveze je bila od vedno na prvem mestu. Seveda prilagojeno otrokovim življenjskim potrebam. Dojenček je bil vedno najprej previt in podojen. In šolar vedno objet, in… Ampak rasli so pa lahko le iz najine ujetosti in ljubezni. Vse drugo ni nikoli bilo dovolj dobro za najine otroke. Imava pač izjemno visoka merila.
Mimogrede – v razredu najmlajše hčere se je tekom osnovke ločijo 16 parov staršev. Lepa popotnica otrokom, kajne?
Seveda otrok ostane za vedno. Ampak jaz tudi v partnerstvo nisem šla s figo v žepu, kot – očitno -greste tukaj skoraj vsi. “Partner pride in gre.” A bejž. Takih jaz tudi povohati nisem hotela, kaj šele poročiti. Če se ni pripravljen za ceno življenje potrudit zame in za nas (kot sem se pripravljena sama) sem raje samska.
Razlika med mano in mnogimi tukaj je v sreči. Pa ne tisti pet minut po sexu. Ampak do tja boste morda kdaj prišli, morda pa…

Meni je otrok prvi in od otroka ne pricakujem, da me bo (kasneje) postavljal na prvo mesto..zdaj pa mislim, da sva mu jaz in moz prva.
Ko bo imel svojo druzino, naj postavlja svoje otroke na prvo mesto, nato zeno, potem pa ostale.

Jaz pa sem mama. In ker je na prvem mestu moj mož, sva skupaj srečna že 25 let in imava tudi porihtane in zrele, praktično odrasle otroke. Partner je VEDNO na prvem mestu, je pa res, da je včasih treba otrokove potrebe zadovoljiti takoj. Ampak še vedno je prvi partner. Najini otroci to vedo in se jim zdi povsem normalno. Otroci pridejo in gredo, partner pa ostaja. Ampak kako bi to razumeli monovci, ki zagovarjajo, da je treba partnerja menjat vsaj vsake 10 let.
Če imaš izpolnjujočo zvezo s partnerjem tudi ni neke silne potrebe, da bi čustveno visel na otrokih. Imajo vso svobodo, da odidejo. In najini odhajajo in se zadovoljni in radi vračajo na obiske.
[/quote]

Ne, ravno obratno je. Partnerji pridejo in grejo, tvoj otrok pa je tvoj otrok za vse življenje. Ogromno je ljudi, ki niso več skupaj s partnerji, veliko je ločitev. Ampak otroci pa so vedno tvoji otroci.
Sicer to ne pomeni, da bo tvoj otrok ostal s tabo vse življenje, na srečo si bo ustvaril svojo družino. Vendar bo ŠE VEDNO tvoj otrok, dokler boš živa. Partner pa lahko zamenja tebe, če že ti ne boš zamenjala njega. Če bo partner našel kakšno mlajšo, lepšo, bolj seksi in se vanjo zatrapal, je čisto možno, da te bo zapustil. Otrok bo šel stran od tebe, ker bo imel svojo družino. Vendar te ne bo nikoli zapustil, če si ga dobro vzgojila, bo vedno imel stike s tabo, imel te bo rad, poklical te bo, se ponudil, če ti kaj prinese iz trgovine ali lekarne, ko boš stara ali ko boš zbolela.
Da eni ljudje postavljate svoje partnerje PRED svoje lastne otroke, je popolnoma nerazumljivo.
[/quote]
a veš zakaj se partnerji tako ločujejo in menjujejo – ker imajo takšno razmišljanje kot ti in tako tudi delujejo v svojih dejanjih.
V zdravih družinah pa so vsestransko povezani odnosi in ni tekmovanja, ampak je medsebojno spoštovanje in ljubezen, ja tudi med partnerjema. In ta partnerja potem vlagata v odnos in delata na njem, ker sta drug drugemu pomembna, vredna in se spoštujeta – ker se ne dojemata kot potrošni material,danes si jutri pa te lahko zamenjam, ampak imata medsebojno iskreno partnersko ljubezeni – in te ne nimaš kar z vsakim novim ali novo, ki jo naslednji dan pobereš iz ceste.
In v takem partnerskem odnosu dajeta taka partnerja s tem trdno in zdravo podlago za zdravo in ljubečo družino z zdravimi in ljubečimi odnosi, ki kot taka daje otroku optimalno ljubezen, varnost in vse za zdrav in srečen razvoj otroka. Otrok bo v takem okolju srečen.

tako,d a mogoče malo razmisli o svoji teoriji – s postavljanjem otroka pred partnerja in tekomvanjem njiju dveh za tvojo poroznost, boš partnerja ti odgnala in gre zakon adijo. pa to ne zato, ker si bi on drugo kar jutri izbral, ampak ker si ga ti odgnala in tako boš onesrečila tudi otroka.

Če bi mi moj mož nekega dne prijavil, da sem jaz na prvem mestu pred otroki in njegovo mamo, bi me bilo enako groza, kot če bi mi rekel, da so njegovi otroci na prvem mestu pred mano. Kaj naj počnem s človekom, ki razmišlja kot majhen otrok?

Misli si o meni, kar pač želiš.
Osebno mi je popolnoma nerazumljivo, tole “pričakovanje”.
Če bi rad/a govoril/a z otrokom, ga pokliči.
Če bi ga rad/a videl/a, ga obišči.
Zakaj bi visel na otrocih z nekimi pričakovanji – in posledično očitki, če pričakovanja niso izpolnjena po tvoji meri? Zakaj ne bi ukrepal ti?
[/quote]

Malo preveč si občutljiva. Seveda imam v mislih, da lahko vsak obišče vsakega. Ali ga pokliče. Ni problema. Ne velja to samo za otroke, velja tudi za starše. Ampak, kar hočem povedati, je, da je otrok vedno tvoj otrok, tudi če ima že 50 let:))
Partner ali partnerka te pa lahko zamenja oz. zapusti ali prevara. Tega je polno okrog nas.

Meni je otrok prvi in od otroka ne pricakujem, da me bo (kasneje) postavljal na prvo mesto..zdaj pa mislim, da sva mu jaz in moz prva.
Ko bo imel svojo druzino, naj postavlja svoje otroke na prvo mesto, nato zeno, potem pa ostale.
[/quote]
Ja ja , več vas je takih, ki je otrok le “posledica”, kot da se je sam na svojo želkjjo rodil. In tu je bistvena razlika ali gre za družino, kje sta oba starša ali pa gre za ločene in tretjo osebo, bodisi dedca ali babo, ki otroku ni nič. Pri tem bi se pa absolutno moral najprej upoštevat otrok, ker vsak že dovolj trpi zaradi ločitve, kaj šele da mu vsiliš neko tujo osebo, ki bi se potem še šla fotra ali mame. Babe pa itak ne ločite nič od tega, prva in zadnja je vaša rit, otroci so pa posledica in so prišli proti vaši volji na svet.