Pomagajmo
To sporočilo sem danes dobil na mejl in nekaj malega vplačal.
Tudi z manjšimi zneski bomo pomagali, zato vas povabim, da se pridružite.
Pozdravljeni!
V ljubljanski porodnišnici – Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike – se vsako leto rodi skoraj šest tisoč novorojencev, kar je tretjina vseh v Sloveniji rojenih otrok. Enota za intenzivno terapijo in nego novorojencev (EINT) je namenjena zdravljenju in negi prezgodaj rojenih ali bolnih otrok
Na EINT vsako leto sprejmejo okrog 600 novorojenčkov, od katerih je večina nedonošenčkov. Lani jih je med njimi več kot 120 tehtalo manj kot poldrugi kilogram, letos pa je med malčki tudi Matic, ki je ob rojstvu tehtal 980 gramov.
Matic je bil rojen 3 mesece prezgodaj in je od rojstva, zaradi dihalne stiske odvisen od kisika. Sedaj po skoraj sedmih mesecih je že pravi korenjak, tehta 4700g in je pripravljen za odhod domov. Ker bo kisikov koncentrator še nekaj časa njegov spremljevalec je nujno potrebno imeti doma tudi monitor, ki bo spremljal prisotnost kisika v krvi. Temu monitorju pravimo – saturacijski monitor in se uporablja za določanje količine dovajanega kisika.
Zaradi zelo slabega materialnega stanja in veliko nedonošenčkov na EINT, nam saturacijskega monitorja žal ne morejo posoditi. Zato sva se odločila za zbiranje prispevkov za nakup aparata, ki stane do 700.000 SIT in ga bomo po tem, ko ga Matic ne bo več potreboval, podarili EINT.
Naj omenim, da na EINT nima ne lastnega ultrazvočnega aparata, ne dovolj respiratorjev, ki so nujno potrebni za preživetje majcenih in ranljivih otrok.
Zelo bova vesela vsakega dragocenega prispevka, ki bo namenjen izključno pomoči prezgodaj rojenim otrokom.
Sredstva lahko nakažete na
Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom
Zaloška 11, 1525 Ljubljana
TRR pri NLB d.d.: 02014 – 00509936/40, sklic MATIC
DŠ: 28623533, dobrodelna dejavnost – šifra 85.323
Zelo smo vam hvaležni.
Mamica in Ati GORŠE
Ljubljana, 14.10. 2005
Tolk sem jezna, da nas stalno prosijo za denar, enkrat za pediatrično, drugič za ta in ta aparat, v bistvu so pa zapravili že gore denarja, ki so bile namenjene ravno za te potrebe. Za otroke ni nikoli dovolj denarja. Glavnina denarja, ki ga doniramo, pa gre tako in tako za delovanje društev in kaj vem koga.
V Ljubljani pa gradijo vzpenjačo na Lj. grad. In ravno sem brala, da se bo investicija podražila še za 90.000.000 SIT.
BRBRA*, tudi jaz mislim, da tvoj komentar ni na mestu.
Če kdo želi pomagati, naj pomaga po svojih močeh. In hvala ne vem komu, da se vedno najdejo takšni ljudje, ki imajo občutek za sočloveka. Sploh, če je to malo nebogljeno bitje… Ker… Če otrok ne more sam dihati, je izredno hudo, verjemi. In mene je ob tem branju stisnilo, saj bo nekoč tudi naš fantek lahko odvisen od stalnega dotoka kisika. :((
Mamica in Ati Gorše… Upam, da vama uspe čimprej nabrati dovolj sredstev, da malemu Maticu kupita saturatorski monitor. Malemu pa želim, da bi bil še naprej tak borec. :)))
Najna hči ob rojstvu ni zadihala in je potrebovala respirator. Ni bila rojena prezgoda, šlo je le za obporodno stisko (verjetno stisnjena popkovina in je bil moten pretok krvi skozi pljuča). Na intenzivni je bila le tri dni, saj že po 10-ih urah respiratorja ni več potrebovala. Midva bova ekipi na EINT večno hvaležna za opravljeno delo. Videla sva tudi, kakšni drobižki se rojevajo (500 g) in tudi preživijo.
Vem, da je zdravstvo pri nas v splošnem obupno neučinkovito in troši preveč denarja (spomnite se na primer slavnih operacijskih miz, podjetje, ki bi tako neracionalno kupovalo ne bi bilo dolgo pri življenju).
Na EINT so takrat imeli nabiralnik za nakup monitorja in po tej izkušnji seveda nisem mogel mimo njega, ne da bi prispeval.
Srečno!
Pri nas smo imeli izjemno srečo, da je naš mali, sicer rojen 5 tednov prezgodaj, zadihal sam takoj po rojstvu. Je pa imel dihalno stisko in je tako dva dni preživel na intenzivnem oddelku, hvala Bogu ni potreboval ne kisika, ne respiratorja…samo opazovanje in ogreto posteljico.
Videla sem ta mala nebogljena bitja ( moj sin je pri svojih dobrih treh kg zgledal pravi mali velikan ) in vsakič me je znova stisnilo pri srcu.
Res danes zdravniki delajo čudeže iz čudežev in borcev kot so ti mali škratki.
In strinjam se, da včasih delajo v nemogočih razmerah…pa jim vseeno uspeva.
Bliža se čas obdarovanj, pravljični čas Božiča in Novega leta…dedek Mraz….vsi se bomo potrudili, da ta čas neredimo svojim otrokom kar najlepši ( no, vsaj večina ). Upam si reči, da bo šlo ogromno denarja, pa tudi za čisto nepomemne, nepotrebne reči…
Velikokrat sem že pomagala na ta način in to mi je spet ena lepa priložnost, da nekaj dinarčkov namenim nekomu, ki jih res krvavo potrebuje…za življenje.
Sigurno bom našla kaj in spet bo kakšno uro lepše živeti, ko bom pomislila, da sem spet naredila nekaj dobrega. Pa tudi kot zahvala Ljubljanski porodnišnici v kateri sta se rodila oba moja otroka in kateri lahko rečem le iskrena in lepa hvala ( kljub vsem nemogočim pogojem, so zame naredili vse in še več )
Mamica in ati Gorše: Naj vama uspe zbrati denar.
Mali Matic: Vem, da ti bo uspelo, saj si že pokazal kakšni borci ste nedonošenčki. Želim ti le še lepo otroštvo in veliko, veliko zdravja.
Srečno!