Aha torej se kao naj bi poročil da čutiš pripadnost,premik ,da se ne boš obrnil bla bla bla..
Kje ti živiš? Mi smo na planetu Zemlja .

ja res mož-žena to je… nič drugega kot partnerja 🙂[/quote]

s tem se pa ne morem strinjati. Ker nekaj obljubit javno pred pričami, ali pa ne – je razlika[/quote]

če pač ti to moraš narediti javno ( jaz ne vidim razloga) ker zasebno življenje je zame zasebno in ni za javnost. Potem priporočam,da vse pokličete jih zberete in jim JAVNO povejte.

če mislite da bo to kaj pomenilo,da ne boste kuharice,čistilke za moža 🙂 ( opis je kar tako kot je ena zgoraj napisala)

Očitno ne pomeni toliko njim. Ampak kot dokaz za javnost-občinstvo 🙂

glej – jaz sem ženska…sem za poroko popolnoma – ampak vidim poroko kot dan za partnerja…želim se poročiti s partnerjem in uživati z njim ta dan…torej odpade vsa frustracija od natrpanih urnikov obiskovanja stilistov, frizerjev, šivilji…ipd., širša množica povabljenih za katere je potrebno vse poskrbeti, da bo organizacijsko ok…in seveda vse to tudi stane nenazadnje – veliko…sama sem absolutno proti temu, da se meče take enormne dnarje v to…

zame je top – ker so mi potovanja uživanjcija – nekje na plaži bosa v poletnih preprostih oblekcah, tam sposojene priče…in to je to potem in prej pa samo razvajanje in uživancija s partnerjem – gledam na to kot na najin dan…četudi malo več stane…ampak to je najin dogodek…in za to mi ni škoda denarja (ki bi itak šel v poročno potovanje)…je pa še vseeno vsaj polovico ceneje, kot pa ultra žurke z mnogo povabljenimi in fenci pogostitvami in ne vem kaj še vse…kjer mladoporočenca se večimoma ukvarjata potem z drugimi namesto sama s seboj
če pa že ti ni izvedljivo s potovanjem pa en lepi dan uradni del nekje s pričami…potem kosilo.. – nobenih nepotrebnih hudih obremenjevanj z outfitom…pač poroka z meni najdražjo osebo – lepo kosilo…in potem uživancija za naju dva…

če se obremenjuješ s sorodniki naredi potem enkrat piknik žurko pa ti lahko muzkonterji igrajo cel dan…

tako jaz to vidim…

HA, ha, …kakšna patetika neki, no! Mislim za spremembo priimka. Midva živiva na koruzi že več kot 35 let, pa nimam nobene želje po poroki (“mož” jo pa vsake toliko časa predlaga), pa sem spremenila priimek. Pa veš zakaj? Ker sem (res da še v Yugi) imela probleme z otroki čez mejo hodit, pa še njegov priimek je lepši, pa še fajn je, da se vsi enako pišemo. Se pa res nimam za nobeno revico, no:).

Drugače je pa takole kar se tega tiče: vsak po svoje, kakor komu paše. Meni npr. se zdijo te velike poroke popolnoma brezvezne, samo ful denarja gre, za katerega imam jaz osebno milijon boljših idej kako ga porabiti. Da se greš na magistrat podpisat, je tudi brez veze – mislim, kaj se pa spremeni?
Če pa nekaterim to tako veliko pomeni, naj pa delajo po svoje.
Pa še nekaj me zanima: a se je kdo na svoji ohceti imel res, res fajn?

Mi se zdaj hecamo, da se bomo poročili družinsko, kar vsi naenkrat. Dve hčeri imata partnerje, s katerima živita, pri mlajših dveh pa še ni tako resno. Še malo počakamo, pa udarimo eno hudo ohcet:)

Ti mu nočeš priti nasproti, ampak hočeš doseči, da bo po tvojem. Bistvena razlika.

Aha torej se kao naj bi poročil da čutiš pripadnost,premik ,da se ne boš obrnil bla bla bla..
Kje ti živiš? Mi smo na planetu Zemlja .

ja res mož-žena to je… nič drugega kot partnerja 🙂[/quote]

s tem se pa ne morem strinjati. Ker nekaj obljubit javno pred pričami, ali pa ne – je razlika[/quote]

Glede na trenutno stopnjo ločitev pri nas se nekako ne morem strinjat. Razlike zelo očitno in dokazano pač ni.

Da ni razlike lahko trdijo samo koruzniki.

In cirka 5000 ljudi, ki se ločijo vsako leto.

Razlika je v ?

ČE ne drugega v odgovornosti. KOrzuniki gredo narazen kadar se jim zazdi. Zdaj bom napaden da to ni res. Ampak dejstva so pač dejstva. Govorit da je poroka isto kot življenje na koruzi je skrajno hinavsko. Pa seveda ne trdim da imajo koruzniki kaj slabšo vezo (ne zakon), ali da je karkoli narobe z njimi. Ampak razjezi me ko koruzniki govorijo da je poroka precenjena kljub temu da si nekdo to želi.

…skratka, če povzamemo, ti bi rada veliko poroko in ne nekaj skromnega in intimnega kot bi on, čeprav trdiš, da bi nekaj manjšega, nadalje se pa “izdaš”, da želiš običajno poroko.

Bi bilo bolje zate, da upoštevaš partnerjeve želje, kot pa želje žlahte …

Poročeni gredo lahko narazen, kadar se jim zdi. Napolniš kovček in greš. Kaj točno naj bi človeka oviralo pri tem?
Poznam kup cerkveno poročenih parov, ki seveda nočejo prekršiti zakramenta ali kako se že temu reče, in živijo daleč narazen, ostali pa so uradno in cerkveno poročeni.
Prijateljica je (bila) cerkveno poročena, pa jo je mož čez noč zapustil. Trije majhni otroci. Šel je živet k drugi. Se pravi, če ne bi bila poročena, bi šel že prej po tvojem ali kako? Po drugem otroku?

Kdor ima pri sebi stvari pošlihtane, ne rabi nikakršne komande od zgoraj. Meni ni treba prometnih predpisov, da vem, da moram mimo šole voziti počasneje in paziti na pešce, če jih vidim na pločniku. Da se po ozkih cestah skozi strnjeno naselje pelješ počasi že zaradi hrupa in prahu. Veliko ljudi nas je takih, še vedno pa je dovolj takih, ki rabijo prometne predpise in kazni, pa še to jih ne ustavi.
Enako je s poroko. Enim ne pomaga, tudi če bi podpisali, da gredo po ločitvi na kastracijo. Drugim pa ni treba popolnoma nič predpisovati, ker v svojem srcu točno vedo, kako je prav. Nekateri od njih se poročijo (tako kot avtorica, ki hoče veliko ceremonijo zaradi žlahte, ne zaradi sebe), drugi se ne.

Ne vem, a se poročate zaradi staršev oziroma kakšne starše imate, da bi vam zamerili, če bi si poroko organizirali po svoje? Praviš, da ti je pomembna poroka, zaobljuba, pripadnost… za nič od tega ne rabiš staršev. Jim pač razložiš, da sta si zadevo malce po svoje zamislila, pa bi morali razumet.
Sem bila pa enkrat na neki lušni poroki v Radovljici. Zbrali smo se v gostilni Lectar, šli v zgradbo nasproti se poročit pa še manjši program je bil zraven, potem pa nazaj v Lectarja na kosilo. Nas je bilo pa enih 15 in je bilo prav fajn. Sta bila en tak ženin in nevesta, ki jima ni bilo do ne vem kakšnih ceremonij.

No poglej, če ti bo kaj pomagalo – moja hči se je tako – skromno poročila lani.
Edini luksuz, ki sta si ga privoščila so bili prstani po naročilu po lastnih željah, vse ostalo pa minimum. Hči si je kupila luštno oblekco v C&A, njen fant pa samo en lanen rekelc in nove kavbojke. Priči sta jima bila sošolca, hčeri je priča plačala šopek. Od žlahte smo bili samo starši in sorojenci z družino, no pa stara starša, ki sta še živa – vse skupaj nas je bilo 15. Po poroki na gradu smo šli v eno od ljubljanskih restavracij na pozno kosilo (poroka je bila na petek), vse skupaj smo končali ob sedmih zvečer. In bilo je odlično, če odštejem prstana je zadeva stala cca jurja evrov (ker je bila gostilna malce dražja in smo jedli in pili a la carte).

Tole oboje zgoraj si dobro, temeljito preberi, ker to je vsa resnica! Žalostna in kruta, ampak resnica. Njemu ni toliko ne do tebene do otroka, da bi bil pripravljen za EN SAM DAN (!) slišat tvoje želje in razumet, kaj tebi, materi njegovega otroka (!), nekaj pomeni. Ni prirpvaljen biti TVOJ mož in spremeniti statusa iz nekega jebivetra, ki ni nikomur nič dolžan, v status poročenega moža. In NE, NI ISTO in nikoli ne bo, ali sta dva mož in žena ali samo “partnerja”, lepo vas prosim. Razlika je pa nekako tolikšna, kot med nekomu nekaj obljubiti ali pa to dati na papir, podpisati, ožigosati in overiti pri notarju, da iam uradno velajvo kjerkoli po svetu – zakaj in čemu, saj je obljuba dovolj?

Skratka – pozabi na poroko! Karkoli boš predlagala, njemu ne bo. Da bi se pa ti povsem odpovedala vsemu in šla v sredo popoldan na magistrat, je pa tudi rahlo poniglavo za takega tipa. Tudi če boš predlagala poroko z max 20 ljudmi, bo on še vedno proti ali pa ti bo tam stal tako dolgim ksihtom, da bo vsem jasno, da si ga reva uboga, prisilila v poroko, reveža ubocga. Pozabi – in preberi zgoraj napisano![/quote]

Ja, vse tole pisanje so samo stari, okosteneli vzorci, sprani možgani. Saj drugače ne more biti, ko se je poroko tako spropagiralo kot ekonomsko-finančno računico in za zagotavljanje, da bojo grunt res dedovali ‘čistokrvni’ potomci. Samo neozaveščene babe iz tega delajo hudo romantiko.

Edina ‘zaobljuba’ je ljubezen. V tistem hipu, ko me partner preneha ljubit – IN DA SE RAZUMEMO, NE GOVORIM O ‘METULJČKIH’ IN SPOLNEM POŽELENJU, KI HITRO MINE – mi ni dolžan NIČ. Dolžan mi je to samo obelodanit in biti iskren do mene. Ko je ljubezni konec – IN SPET, NE GOVORIM O ‘MEDENIH TEDNIH’ IN SAJENJU ROŽIC, KER TO NI LJUBEZEN – je odnosa konec.

Samo ker nedorasli ljudje (kar je večina prebivalcev tega planeta) ne morejo sprejeti, da lahko ostanejo sami, da lahko odnos razpade, ker pač še vedno vztrajajo, kot majhni otroci, pri potrebi, da jih stalno nekdo čuva in so popolnoma nesamostojni, se bojijo samote in se oklepajo odnosov, je pač poroka dobila tako težo. Prej je bila finančna računica, zlasti s finančno odvisnostjo ženske, zdaj je pa čustvena računica. Nič drugega kot to.

Ljubezen je edino lepilo med dvema – ravno s tem, ko rabite potrditve, to celo (OMG!) primerjate z ‘notarji’ itd, kažete, da NIMATE sposobnosti ljubiti.Brez skrbi da ne, pa čeprav tega ne boste priznali. Vaša ljubezen je računica, je posedovanje, partner je lastnina itd.

Človeštvo je še zelo daleč od resničnih, ozaveščenih, pravih odnosov – zato pač obstajajo poceni nadomestki. Eden od njih je poroka – ki ovira rast, ne pa pospešuje.

Ampak vem, da ne boste dojele, kaj sem hotela povedat, več kot toliko se mi pa itak ne da, zato lp.

Ne vem, a se poročate zaradi staršev oziroma kakšne starše imate, da bi vam zamerili, če bi si poroko organizirali po svoje? Praviš, da ti je pomembna poroka, zaobljuba, pripadnost… za nič od tega ne rabiš staršev. Jim pač razložiš, da sta si zadevo malce po svoje zamislila, pa bi morali razumet.
Sem bila pa enkrat na neki lušni poroki v Radovljici. Zbrali smo se v gostilni Lectar, šli v zgradbo nasproti se poročit pa še manjši program je bil zraven, potem pa nazaj v Lectarja na kosilo. Nas je bilo pa enih 15 in je bilo prav fajn. Sta bila en tak ženin in nevesta, ki jima ni bilo do ne vem kakšnih ceremonij.[/quote]

Zanimivo, ne. Polna usta ljubezni, katere krona naj bi bila po mnenju mnogih poroka, nakar se nevesti zdi sprejemljivejše, da potepta partnerja oz. moža kot tvega, da bodo starši prizadeti zaradi lastnih neupravičen pričakovanj do drugih ljudi.

Poročeni gredo lahko narazen, kadar se jim zdi. Napolniš kovček in greš. Kaj točno naj bi človeka oviralo pri tem?
Poznam kup cerkveno poročenih parov, ki seveda nočejo prekršiti zakramenta ali kako se že temu reče, in živijo daleč narazen, ostali pa so uradno in cerkveno poročeni.
Prijateljica je (bila) cerkveno poročena, pa jo je mož čez noč zapustil. Trije majhni otroci. Šel je živet k drugi. Se pravi, če ne bi bila poročena, bi šel že prej po tvojem ali kako? Po drugem otroku?

ŠE enkrat razmisli kaj sem zapisal. Verjamem da boš razumela.

Tole oboje zgoraj si dobro, temeljito preberi, ker to je vsa resnica! Žalostna in kruta, ampak resnica. Njemu ni toliko ne do tebene do otroka, da bi bil pripravljen za EN SAM DAN (!) slišat tvoje želje in razumet, kaj tebi, materi njegovega otroka (!), nekaj pomeni. Ni prirpvaljen biti TVOJ mož in spremeniti statusa iz nekega jebivetra, ki ni nikomur nič dolžan, v status poročenega moža. In NE, NI ISTO in nikoli ne bo, ali sta dva mož in žena ali samo “partnerja”, lepo vas prosim. Razlika je pa nekako tolikšna, kot med nekomu nekaj obljubiti ali pa to dati na papir, podpisati, ožigosati in overiti pri notarju, da iam uradno velajvo kjerkoli po svetu – zakaj in čemu, saj je obljuba dovolj?

Skratka – pozabi na poroko! Karkoli boš predlagala, njemu ne bo. Da bi se pa ti povsem odpovedala vsemu in šla v sredo popoldan na magistrat, je pa tudi rahlo poniglavo za takega tipa. Tudi če boš predlagala poroko z max 20 ljudmi, bo on še vedno proti ali pa ti bo tam stal tako dolgim ksihtom, da bo vsem jasno, da si ga reva uboga, prisilila v poroko, reveža ubocga. Pozabi – in preberi zgoraj napisano![/quote]

Verjemi, da je popolnoma isto s poroko ali brez. Midva že 20 let prav fajn živiva brez uradnega “žegna”, povsem enako kot poročeni pari. Nikoli nisva drug drugemu česarkoli obljubljala, pa tudi ni bilo potrebe po tem. Kar se uradnega statusa tiče, mi pa prav dol visi. Pomemben je odnos med dvema, ne pa papir, ki ga podpišeš.
In nikakor to, da nekomu ni do poroke, ne pomeni, da svojega partnerja nima rad.

To, kar je pa nakvasil/a “ne pomeni dosti”, je pa tak poden, da se res ne čudim, če se folk ločuje in razhaja po tekočem traku, če se greste take nizke udarce v javnosti, namesto da bi se med sabo pomenili o stvareh, ki si jih želite in vam veliko pomenijo.

Ženska rabi praktičen nasvet, vi pa moralizirate o porokah in ločitvah. Zgoraj je samo eden koristen predlog (ali dva).

Torej, najeti organizator porok bo verjetno precej podražil zadevo, tako ali tako boš pa morala tudi njemu pojasniti svoje oz. vajine želje. Zato je bolje, da organiziraš sama.

Ožje družinske člane na obredu in kosilu bo partner že prenesel, saj najbrž ne bo prvič. Jaz sem imela enostavno poroko, s starši, sestri (s partnerjem), civilni obred in skupno kosilo za 10 ljudi, vse skupaj je trajalo 3 do 4 ure. Še najdražji so bili prstani, če se prav spomnim okoli 100.000 SIT, pa so čisto enostavni (žal pridevnik poročni precej zviša cene). Vse skupaj je bilo sigurno manj kot 1000€. No, pa 5 dni Pariza, kar je bilo poročno darilo od sorodnikov.

Torej predlagam, da se kar sama lotiš organizacije ali pa prosi za pomoč kakšno iznajdljivo in kreativno prijateljico. Morda predhodno določita s partnerjem okvirni budžet, koliko sta pripravljena zapraviti in okvirni stil (elegantno, tradicionalno, sproščeno, tematsko ipd.).

Nenavadne lokacije so sicer dobra ideja za romantično kuliso, vendar boste morali potem doplačati pri matičarju. Morda je to vseeno vredno. Ali pa uporabite običajni matični urad v kraju, ki vama je lep ( npr. Piran) ali ima za vaju kakšen romantičen pomen (prvi randi, izlet ipd). V Bohinju te npr. lahko poročijo med plovbo z ladjico po jezeru, zraven vrtijo vajine priljubljene komade (je tudi romantično, sploh, če sta recimo ljubitelja gora… pa še poročni šopek, nabran v naravi,… že kar osladno romantično, pa hkrati poceni :)) Greste potem na dobre postrvi, svati potem domov, vidva pa si privoščita divjo poročno noč v kakšni koči na samem … ne vem, neskončno možnosti je za poceni romantiko.

Lokacij kokr češ.
Rakov Škocjan – pride matičar iz Postojne, zraven je pa ena koča, kjer tudi kaj skuhajo.
Zemono pri Ajdovščini – tudi pride matičar, kuhinja vrhunska.
Kar nekaj gradov ima poročne obrede – v google vtipkaj poroga grad.
Lipica – poročni obredi potekajo v eni galeriji znotraj kompleksa.
Arburetum Volčji potok – obred v galeriji, pogostitev pod šotori v vrtovih.

Nope, ne gre.
In kako prikladno ignoriraš podatek, da se z menoj strinja 5000 ločenih ljudi na leto.

V čem je razlika?? Da partnerja ne moreš kar tako zapustit?? Pa daj Puma no zdaj se pa smešiš! A živimo na istem planetu? Ker mi zmanjka prstov na rokah in nogah ljudi, da naštejem ljudi, ki so bili poročeni pa čez noč šli narazen! Če sii ti ostal v 18.stoletju pa super zate. Samo realnost ue dandanes zelooo drugačna. To pa zato, ker jim poroka in tista obljuba nič ne pomeni. Tudi včasih je bilo tako samo, da ae je moralo potrpet. Zato je pa toliko slovencev na antidepreaivih, ker so imeli tako blazno srečno otroštvo pa to. Hvalabogu, da se nekaj dogaja na trm področju, vendar se celotna stvar počasi izrojuje v to, da se ločjejo za vsako figo. Dobesedno. Kompromis pojma nimajo kaj je ali vse ali nič. Kaj takšnemu pomaga tisti papir res ne vem??Midva sva se pogovarjala o poroki in vsemu ampak potem je prišel otrok in sva imela drugo delo pa to 🙂 Potem nekaj finančnih problemov, ker pač nekateri moramo živeti v najemu in šparati za lastno stanovanje ker nimamo h komu priparazitirat pa to. In se stvari zavlečejo. Verjamem pa da tiste, katerih fotr proda hosto in plača celotno poroko za 200 ljudi plus poročno potovanje iz katerega se vrneta k njegovim v zgornji štuk (ki ga je celo opremila sama) nimajo pojma o čem govorim ker jim v življenju ni bilo potrebno razmišljat o tem. Poroka nič ne stane? Mogoče vaša. Najina pa bo stala, ker je treba kupit prstane, plačat oblačila in na koncu pogostitev. Pa ne za 100 ljudi ampak 10. Pa tudi slednje stane. Seveda ne za tiste ki vam že cel lajf rit tastari odnašajo in ste totalno nesposobni in sploh veste ne od kod denar pride. Tudi, če grem po obleko v c&a jo morem kupit. Tudi če gremo na pico v lokalno gostilno jo moram plačat. To nekateri ki imate 10 financministrov za ritjo ne veste očitno. In poleg varčevanja za nepremičnino, najemnine da imamo kje živet do takrat in vseh položnic ter skrbi za otroka – trenutno financ ni. Tudi 100€ rezerve ne. Jo je treba vzez potem iz sklada za stanovanje kar pa ne hvala. Mi je pa razumljivo da mansardarjem to ni niti malo jasno, ker vam najemnine ni potrebno plačevat in za tisto polovico položnic mislite da ste boga za brado prijeli in vas morajo vsi častit. Je izjemno lahko se poročat in živet na tuj račun, na čisto svojega se je malo težje. In če mi nekdo lahko realno pove zakaj je na koruzi drugače kot biti poročen vzamem vse nazaj! Pa ne mi z nekimi obljubami in podobnimi srednjeveškimi bedastočami ker mu je po okolici jasno, da to že najmanj 10 let ne pomeni NIČ! In to vam poročenim ki ste tako oh in sploh, si moreš mislit ej….

Ja, ženska rabi praktičen nasvet, kako povoziti partnerjeve želje do konca, da ji ne bo treba sklepati kompromisa, ampak bo obveljala njena.

Za moje pojme, dokler pri organizaciji poroke razmišljaš o tem, kako vse skupaj izpeljat, da žlahta ne bo zamerila, in želje staršev postavljaš pred želje potencialnega bodočega moža, se raje ne poročaj.

Jaz sicer mislim, da je v primeru, ko si eden od partnerjev poroko želi, drugi pa ne, precej bolj smiselno, da popusti tisti, ki je noče. Nekaterim je poroka pač življenjska želja in jim ogromno pomeni. Dvomim, da je komu življenjska želja, da se ne bi poroči. Se ti ne ljubi, ti nič ne pomeni, ti je škoda denarja,… to je vse možno. Če je nekdo prav izrecno proti poroki, kakršnikoli, čeprav si je njegov partner močno želi, je pa res za razmislit, kaj je v ozadju.

Ampak v tem primeru je prav, da se potem upošteva, da človek dela to tebi na ljubo, in da se ga vsaj ne maltretira z neko ogromno ohcetjo z 200 svati.

V odgovornosti?? Poroka ti ne daje nobeno odgovornost.
ja koruzniki gredo narazen kadar si to želijo -ok recimo da je o res- zakaj potem že vsak drugi vara ženo ? Torej jebe ženo in ljubico lahko tudi več ljubic. Aha pommebno je samo to da je še vedno z njo kljub množičnim prevaram 🙂
Odgovornost je kje že?
Če misliš da ti daje poroka neko odgovornost potem ti lahko samo rečem ODRASTI !!