Draga Lorelei, tvoja zgodba je zelo podobna moji. Tudi mene je oče začel žicat za denar (zelo podobni izgovori – pokvarjen avto, prometni prekrški …). Realnost je pa taka, da je tip navadna budala, ne zna delat z denarjem, imel bi pa vse.

Točno vem, zakaj imaš slabo vest. Ja, vzgajal te je, preživljal te je. Glej, to ni bila tvoja pravica, ampak njegova dolžnost. Vprašaj se, kaj bi si mislila o tem človeku, če ne bi bil tvoj oče, ampak neka naključna oseba? Nesposoben, sebičen kre.ten. To, da bi te poslal za prostitutko (pa četudi v šali!), pove dovolj. Tip je parazit, ti pa imaš to smolo, da si dobra po srcu, torej njegova naravna tarča.

Lahko mu nabluziš 1001 razlog, zakaj mu ne posodiš denarja. Saj tudi on ni iskren do tebe. Pač, na čim mehkejši način, ampak ne ‘posodi’ mu niti centa.

Mi je bed zate, ker imaš takega fotra. ampak nisi edina. Zaradi tega imaš za premagovat višje ovire v življenju, ki pa te bodo naredile močnejšo. Srečno.

Ujela si se v nek vrtinec iz katerega ne znaš, zato se malo umakni in razmisli kam te lahko odnese. Dokler ne boš ničesar spremenila, bo kvečjemu slabše, zato ta nezdrav odnos prekini TAKOJ.
Kaj pa na to pravi tvoj mož? Ostali člani družine? Iskreni prijatelji, ki jim lahko zaupaš? Tudi če imaš dovolj denarja je tole jama brez dan, ki se veča z vsakim posojilom / darilom, pa že zdaj gre za nore zneske. V bistvu sploh ne gre za denar temveč za odnos in zato moraš takoj postaviti meje, da zaščitiš sebe in svojo družino pred čustvenim izsiljevanjem in podpiranjem parazitov. Ne poznam nikogar, ki bi mirno gledal tako razsipavanje; dobro 1x, 2x ampak pri vas je šlo čez vse meje zdravega okusa.
Če že res nujno rabiš občutek, da si nekomu pomagala lahko denar vsak mesec nameniš varni hiši, gasilcem, otrokom v zavodih in rejništvu, zavetišču za živali, domu za ostarele, invalidom… zagotovo bo šel za bolj pameten namen, pa še bolje se boš počutila.
Pa psihično se pripravi na prvi kontakt, lahko tudi z napisanim besedilom, ki ga prilepiš na tel. slušalko ali na notranjo stran vhodnih vrat. V vsakem primeru pa si poišči strokovno pomoč oz. terapijo, ker tole ni normalno.

Kako se zmeraj in vsakodnevno ujamete na provokacijo…

Provokacija. Nekdo rad piše.

Hvala za tako prijazen odgovor. Tisto o prostituciji ni res, to je napisal nek bedak, ki si je sposodil moj vzdevek, vse ostalo je pa res. Parazit in sociopat ni slab opis. Čas je, da to dojamem v celoti in na tem kaj naredim. Hvala.

Moj mož je odrasel v recimo normalni družini in so mu taki odnosi milo rečeno čudni. Vpliva pa seveda ta moj odnos z očetom tudi na najin zakon, ker me to pobija – na eni strani krivda, ker je zame plačeval hrano, na drugi strani krivda, ker sem tako neumna, da mu dovoljujem čustveno izsiljevanje.

Zakaj bi bila provokacija? Vsi nimamo super staršev, ki so kolikor toliko normalni. Nimam niti namena niti časa pisati o izmišljotinah, hotela sem samo malo več mnenj o tem ali je to normalno.

Fotrov fuk plačuješ.
In dodatni dve sestri, ki ti ju je pridelal.
Bi rekla, da si zvodnica?
Imaš slabo vest, ker ga je mati ačevljala?

Imaš stekleni čeveljc?
Po njem deduješ le njegove dolgove…

Če pri 30-ih ne veš, da je postavljanje hrane na mizo otroku dolžnost starša in se zaradi tega počutiš krivo, potem ti res priporočam, da si poiščeš strokovno pomoč. Zato tudi ideje o provokaciji.

Res je, travme skozi otroštvo nas izjemno zaznamujejo, a čeprav si v tem vrtincu toksičnih izkoriščevalskih odnosov in tega znotraj ni lahko preseči, bi ti lahko bilo jasno, da neumnosti, ki si jih morala poslušati takrat, pač nimajo neke osnove.

Recimo, da tema ni provokacija, čeprav se žal bere tako. Takoj moraš iz tega ven. Ne se počutit krivo in predvsem ne dolžno očetu karkoli posojati, še manj pa karkoli razlagati. Veliko dela bo potrebnega na tebi, da boš vse to predelala in šla naprej, zato se tega loti čimprej.

Literature je zadosti, kakšna usposobljena strokovna pomoč, ki bi te s pogovorom vodila skozi vse, pa nikakor ne bi bila odveč. Da končno dojameš, kaj so normalni družinski odnosi. Da izplavaš iz vsega tega. Da se odcepiš in da zaživiš.

Fotrov f.uk plačuješ.

Res ni provokacija. Kaj pa če povem, da sem na psihoterapijo že 4 leta? No, sem. Terapevtka seveda nikoli ne reče ‘naredi to ali ono’, dozdeva pa se mi, kaj si o tem misli. Stvar je v tem, da ne glede na to, koliko o tem razpravljam na terapiji, je vse na meni in na tem, da sama to presekam. S starši pa je to pogosto težko.

U, madona, kar dva te molzeta!
Kvazi terapevtka že štiri leta in še vedno ne veš, da moraš reči NE!
Tudi njej.

A zato iščeš tu nasvete pro bono!
Koliko plačaš za vsak post?

Folku za nič daješ in keš, za uporabne info pa ne bi plačala nič.

Kliki za MON? Si tu v službi?
No resno, zresni se in odrasti.

A v teh 4 letih si opazila kakšen napredek? Če ne, ali je morda za razmisliti o kakšni zamenjavi? Ne vem, razmišljam…

Ampak vedi, da na koncu si TI tista, ki mora presekati, ki se mora naučiti, kaj in kako “naj bi bilo prav”. Predvsem moraš izgubiti občutke krivde, ker to je tisto, kar te ovira in zaradi česar vztrajaš tam, kjer si. Moraš se pričeti imeti rada in poskrbeti zase, ne pa da se ves čas oziraš na druge in jim pedenaš, ker so te naučili, da sicer nisi dovolj dobra. No, očitno so te žal ves čas filali, da sploh nisi dovolj dobra, niti če daš denar. Vso to vrednost in odnose preko denarja, materialnost moraš spremeniti.

Če sta starša res ves čas govorila samo o tem, ne glede na to, da vam je šlo dobro, potem je to res hudo. Poskrbi, da ne boš teh norih vzorcev ti prenesla naprej na svoje.

Srečno!

Dozivela to,na podoben nacin.Mama si je nonstop sposojala od nas,v vecini za sestro,s katero nisma v kontaktu.Sestra ne dela in noce delat.Denarja nikoli ni bilo takrat,ko smo se zmenili,ponavadi je bilo vse tiho o vracilu…kr enih parkrat.Pa sem skor leto dno nazaj znorela in so zaceli paziti pri denarju in si ne sposojajo vec.Smo pa odprti za nova posojila,sam na ferplej in ce mamo,to vedo.Ker prej ni bilo,ce je-je moglo bit.

morda bi tvoj mož moral udarno nastopit proti njemu – vse ima svoje meje.
če se pri teh letih nisi bila sposobna upret do sedaj, rabiš pomoč in svetujem ti, da od moža, in ja, dovolj je bilo

vse lepo ti želim,

Samo zaradi tega se vam zdi, da je provokacija, ker ji je očital, da stane preveč?

Pojma nimate, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. Meni je moj “spoštuj očeta, da ti bo dobro na zemlji” govoril še vse kaj drugega, ne samo to. Mama je bila pa itak bolj podobna starejši sestri, ki je delala kaj, kar po njegovem ne bi smela, ko jo je dobil, je pa mene okrivila, da se je name spravil. Potem mi jo je pa dajal za zgled: lej, ubogaj, kot me uboga mami pa se ne bom spravil nate.

A veste, taka na zunaj čudovita krščanska družina s prijaznim očkom, ki rad vsakemu pomaga in je do vsakega prijazen. zato je čisto nemogoče, da bi bil do otroka kaj drugačen, zato si verjetno otrok izmišljuje in nič ne zna potrpeti. Zato je to, da ti oče govori, da preveč staneš, še precej mila oblika slovenske klasične bogaboječe družine. Glede tega ji lahko mirno verjamete.

Pa pismo rosno. Ga res ne moreš zaglumit, da nimaš denarja? Če imaš toliko viška, se priporočam tudi jaz za kako “posojilo”.

S terapevtko sem zelo zadovoljna. Na terapiji sem zaradi posttravmatskega sindroma in do očeta sploh še nisva prišli, ker je toliko za opraviti z mamo in s spolno zlorabo, ki mi je zgodila pri devetih letih. Oče še ni na vrsti.

Uspelo mi je, da sem dobila zares čudovitega moža, vendar ti nihče ne more dopovedati, da si vreden, če si sam v sebi čutiš drugače. Pomaga pa.

Problem je tudi v tem, da je moževo podjetje v zadnjih dveh letih postalo uspešno in moj oče to ve. Meni se je pred kratkim iztekla pogodba za določen čas in (spet) iščem zaposlitev. Očetu to nič ne pomeni, ker je tukaj pač moj mož.

Hvala vsem tistim, ki ste ponudili konstruktivno mnenje in nasvet.

nasvet je čisto preprost: Očetu začni jamrat nazaj in ga prositi za denar. Ga ne bo več blizu.

Če torej ti nimaš službe in je denar možev, potem pa sploh ni več izgovorov, da še karkoli posojaš. Lepo poveš, da si brez službe, če bo še naprej gnjavil, pa rečeš, naj se obrne na tvojega moža. Ta bo pa menda že znal reči ne.

Poglej, vedno je težko začeti nekaj novega, na kar nismo bili navajeni in so nas celo ves čas učili nasprotno. V bistvu je to tista caka, raje vztrajamo v znanem, pa čeprav bolečem, ker se nam zdijo spremembe na neznano slabše kot to, kar je sedaj. Ti trpiš, ne upaš pa reagirati drugače, ker si kot prvo naučena napačno, in kot drugo se bojiš posledic, ker tega še nikoli nisi naredila, poskusila.

Čisto možno je, da ti bo prvič, ko boš rekla drugače kot sicer, najbrž razbijalo v srcu in se ti bo glas tresel, a ko bo to mimo, boš videla, da sploh ni bilo tako hudo. Počutila se boš pa definitivno bolj svobodno in lahko. Pričakuj odpor, očitke, morda celo grde besede, a bodi prepričana vase. Navsezadnje res nimaš službe in nimaš svojih dohodkov, tako da posojati ne moreš, seveda bi ti pa kak evro oziroma raje vračilo vseh teh tisočakov prišlo prav:)

Mene pa zanima, kje stabila staeša tedaj, ko se ti je zgodila spolna zloraba, posebej oče in kako, da te ni zaščitil, da je do tega sploh prišlo?
Huda zadeva, ki je ne moreta s terapevtko ozavestiti cela štiri leta.

Čemu tako dolgo?
Ker so vmešani starši, sploh oče?

Ker se vrtiš v začaranem krogu in ne vidiš izhoda.
Odnos z očetom tu je ključni, to izposojanje je le taktika, s katero nadaljujeta pokrijem si oči, mene ni…
Oče ima sredstvo, ki ga uporablja da ti ne moreš ozdraveti.
Tvoja terapevtka je zanič!
Le izkorišča te.
Kot zlorabljena te druge zlorabe ne prepoznaš.

Ravnp pri takih težavah ti je oče v največjo pomoč, drugi pa mož.
Bi ti morala, pa ti ne.
Tu je srž vsega.

Pošlji ga u ku***. Nimaš.
To je to.
Nimaš.
NE dviguj telefona, ne obiskuj ga, ne pogovarjaj se z njim….
Napiši mu sms, da ne veš kako boš odplačevala kredit brez službe, če ti lahko pomaga, če ti lahko posodi.
Njegove zahteve, prošnje samo ignoiraj.
Ne zaslužijo si vsi, da bi jim rekli starši. Tvoji so žal očitno te vrste.
Prekleto boli, ampak odrezat jih boš morala. Čisto in absolutno.

Lepo te prosim. Štiri leta se ukvarjaš s spolno zlorabo, ki se ti je zgodila pred 20 leti, oče, ki te izkorišča DANES, pa “še ni na vrsti”?? Mislim … oprosti, ampak jaz imam že res poln kufer teh spolnih zlorab, nad katerimi orgazmirajo ti wannabe terapevti, ker nič drugega ne znajo. Če ti ne bi imela takih staršev, do zlorabe sploh ne bi prišlo. To se zgodi otrokom, ki so jih doma dresirali kot pse in niso znali drugega kot ubogati. Spolna zloraba je samo posledica vaših odnosov doma in je tale trenutek nekaj najbolj irelevantnega, je nekaj, kar ostaja daleč v preteklosti, ti pa rabiš nekoga, ki te bo opremil za danes, za jutri, ko boš morala svojemu očeti reči ne in zapreti vrata. Se pridružujem tistemu, ki pravi, da te terapevtka izkorišča. Ampak ti tega ne vidiš, kot ne vidiš, kako je to, kar ti počne oče, popolnoma nedopustno.

To je slaba terapevtka. Zanima jo tvoj denar in nič drugega, tako kot očeta.

Lepo te prosim. Štiri leta se ukvarjaš s spolno zlorabo, ki se ti je zgodila pred 20 leti, oče, ki te izkorišča DANES, pa “še ni na vrsti”?? Mislim … oprosti, ampak jaz imam že res poln kufer teh spolnih zlorab, nad katerimi orgazmirajo ti wannabe terapevti, ker nič drugega ne znajo. Če ti ne bi imela takih staršev, do zlorabe sploh ne bi prišlo. To se zgodi otrokom, ki so jih doma dresirali kot pse in niso znali drugega kot ubogati. Spolna zloraba je samo posledica vaših odnosov doma in je tale trenutek nekaj najbolj irelevantnega, je nekaj, kar ostaja daleč v preteklosti, ti pa rabiš nekoga, ki te bo opremil za danes, za jutri, ko boš morala svojemu očeti reči ne in zapreti vrata. Se pridružujem tistemu, ki pravi, da te terapevtka izkorišča. Ampak ti tega ne vidiš, kot ne vidiš, kako je to, kar ti počne oče, popolnoma nedopustno.

To je slaba terapevtka. Zanima jo tvoj denar in nič drugega, tako kot očeta.[/quote]

Ni tako preprosto. Posttravmatski sindrom je zelo kompleksna motnja. Spolno zlorabo sem osvestila šele dve leti nazaj. Na terapijo sem šla zaradi anksiozne motnje, katera je popolnoma za mano. Spolna zloraba ni rdeča nit terapije, je pa velik del. zraven so še ostale stvari, preveč da bi o tem na dolgo pisala. Zame je napredek na terapiji enormen in to je vse kar šteje. Temo sem odprla glede posojanja denarja očetu in ne o tem ali moja terapija deluje ali ne.

Naj bo zadosti, da povem, da spolne zlorabe moja starša ne bi mogla preprečiti, ker se z vzgojo mene in sestre nista ukvarjala. Nisva bi zaželjeni in nikoli nama mama ni dovolila tega pozabit.

Kakorkoli, danes je moj oče prišel po posojilo. Odločila sem se, da zadnjič.

Hvala vsem za nasvete, mnenja in spodbudbe besede.

Očitno niso nič pomagali.