potrebnež predrznež :(
Nutela je slastna. Še raje pa imam vanilijev sladoled (na palčki), prelit s čokolado. Ga narahlo pogrizljam po levi, pa po desni strani , se premaknem prav na vrh, z ustnicami narahlo stisnem (preverim če je še potrebno grizljanje čokolade), obližem z vseh strani (da ne bi kapljalo), ga zopet objamem z ustnicami, tokrat prav celega, stisnem in počasi povlečem dol čokolado. Njami!
boš pa s KIROM.
Itak si spet podlegla njegovim čarom 🙂
prvič ko ga boš zagledala boš dala nogice narazen da iz tvoje sočne pickice pricurlja, ga bos prijela za kurca in ga nimnfomansko oblizala posesala in se prisesala na njega potem pa se počasi nasadila nanjga in znorela.
in pol te bo pošprical ti pa vsa srečna v jutrišnji dan spet gledat tvojga hudokurčnega sodelavca:)
no a sem te kaj razrajcal?
Babe, zdej ga pa mal biksate. Temu dolenjcu se bo zmešal, KIR bo pa pregorel. Pa še ves sladoled bodo razprodal.
A veste kaj sem danes naredila? S tem sodelavcem sva morala na en hud sestanek na eno občino, tam je blo nekaj županov, nekej tipov z ministrstev, bla bla. Hudo. Boščki, tile stari prdci, zavaljeni, zanemarjeni, ampak oko za mlade jim pa še pade. In ko sem ugotovila, da me gledajo v oprsje (bela bluza in podložen modrc, oprijete hlače), sem si jih, pezdete (ki se ribajo za denar, češ državni, občinski, bla, bla interesi – pa kaj še, lastni interesi in nič drugega, da jim bo kaj padlo iz proračuna v njihov lastni žep), malo privoščila, zraven pa še sodelavca. Vsaka ženska to začuti, enostavno veš, kdaj nekdo bulji vate in te slači s pogledom, pa četudi ti stoji za hrbtom. Ženske to vemo. No in sem se malo izprsila, itak sem bla tam za brezveze, je pa moral moj pohotni, potrebni sodelavec zagovarjat naša stališča in so si ga kar privoščili. Češ, kaj pa vi mladi veste. Boščku mu je blo kar vroče in mu je nekajkrat zmanjkal besed. Jaz sem se delala važno in nedostopno, samozavestno, vedoč da se sem ter tja oči prisotnih sprehajajo po mojem ospredju, pa še kje.
Ko je blo najbolj vroče, ko je bil en od županov razpizden do amena, sem se nagnila k sodelavcu, prepotenemu in v strahu, in mu zašepetala v uho: “ti, veš, temu prasetu ga pa ne bi potegnila za noben denar”. Sodelavec je skoraj prasnil v smeh pred vsemi, seveda sem se režala, težko sem se zadrževala, malo je bilo opaziti, da se smejeva, a kaj ko je moj bogi sodelavec moral nadaljevati z zagovarjanjem in sem ga kar malo zmedla in spravila v zadrego.
Sem na koncu pomislila, da bi se mu opravičila, pa se – nisem. Ko ga je*e, itak je to njegov način komuniciranja, pa naj bo. Res ni blo lepo, mi ga je blo kar malo žal. Ampak, če se že ponuja, pol pa – akcija.
Pa še nekaj o teh starih dedcih, ki se jim ne dvigne več. Mene je sram, ko tako zavaljeni, rjavih zob, mastnih las požirajo mlajše z očmi, ko samo pomislim, da bi kaj morala s takim imet – ga ni denarja. Pol se pa ribajo za denar, ki itak ni njihov, vse je nekaj povezano, v žlahti, nekaj se jih ne pogovarja, ker so na smrt skregani. Halo? Sama sramota jih je. Mislim, bolj odvratnega mi pa res ni, kot star dedec, ki se zapusti (saj to za nas ženske tud velja), ampak če predstavlja neko skupino ali deluje v javnosti, pol naj se uredi temu primerno. Bog se jih usmili. Ampak je*at jih in rajcat ti pa tud da eno zadoščenje. A sem poredna? Žleht? Kar moralizirajte in me obsodite ali obsojajte. Živel sex!!!!