potrebnež predrznež :(
Kolk sem huda, najraje bi ga treščila nekam. Sem se zaposlila pred kratkim, ta tip, ki je mal mlajši od mene, tam dela že kar nekaj časa. Deklca mu dela nekje v tujini in se mu nabere mal deficita, jasno. In on to prizna, ja ‘potreben sem, sexa mi manjka’. Skratka obnaša se, kot da sem že njegova, da bom zdaj zdaj padla na kolena pred njega. Saj se mu upiram, ni kaj, malo mu naložim, če me provocira, mu odgovorim in še malo dodam, pol je nekaj časa tih, ampak kaj ko se mu trga kot ob nevihti. Saj je lušten fant, izredno nadarjen, obvlada posel, pomaga mi, ker sem nova tam, ampak sem huda, ker je šel čez vse meje. Oblaja vse ženske, ki so tam, a jaz sem edina s to smolo, da delam v isti pisarni z njim. Priznam, nisem konzervativna in me ne moti, ampak jasno sem mu dala vedet, da je tudi moj fant v tujini in da sem se zavestno tako odločila in da tudi men sexa manjka, ampak sploh ni sile, ker je to moja odločitev in da ga ne varam, da ni želje po tem in da ne pride v poštev. Ne, on me je kar povabil ven, pa na masažo,… Saj ne bo šlo.
A kje je problem? V tem, da je moj razum trden, se upira in se ne premakne, a moje telo se je začelo prebujat, dobesedno, začel me je metat, nekaj se prebuja v meni. Zakaj mi to dela? Ker fanta tudi po nekaj mesecev ne vidim, mi čisto paše, da se od sexa oddistanciram, ne mislim nanj in ni panike. Ampak pol se pa najde takle predrznež in me provocira. Ja, huda sem nanj. Med drugim me je vprašal, če imam kakšen poseben vibrator, da lahko toliko časa zdržim brez – pred sodelavci. Lepo prosim. Pa koliko sem jih že imela. Ko se je šel ocenjevat, koliko sem jih imela, je celo uganil številko, seveda mu nisem odgovorila. A hec je, da vse to počne zelo sproščeno, njemu je to tako kot iti na malico, na nek način sploh ni vsiljiv, čeprav je povsem direkten. Med drugim ga zanima moja črtica. Bog ve, kaj se bo izmislil naslednji teden.
Najraje bi ignorirala vse skupaj, a kaj, ko ga rabim, ker sem nova in mi veliko pomaga, drugega pa ni. Aja, še to je raztrobil naokrog po službi – moški ugibajo katero številko modrca nosim. Presneti potrebneži, koliko znate biti predrzni. To ni enostavna igra, ni lahko. Ker imam fanta, ki ga ljubim, sem in bom zvesta, ker je sedaj čas, da si ustvariva temelje. Saj, če ne bi bila vezana, ne bi tako dolgo čakala, s sodelavcem se ne bi šla, bi ga pa izkoristila za provociranje, dejanje pa udejanila drugje.
Moški, pravi packi znate bit. Ja, huda sem.
Nekdo je pisal, češ, a nisi pisala, da zmrzneš ob moškem. Ne, ni tako, ampak, ko bi morala dat vse od sebe, me pa ni, ne morem. Nekako se ne morem povsem sprostit, vedno imam zavoro, nikakor in nikoli se mi ne odtrga do konca. Pa naj si še toliko želim. Sem pa povsem normalna ženska, ki ima hitre odzive in hude fantazije. Do sedanjega fanta sem imela vedno površne zveze, tudi nekaj takih za enkrat, pa adijo. In to me je zaznamovalo, vedno, res vedno sem se v vsakega zaljubila, potem pa doživela razočaranje. Ne skrivam tega, ampak moj sedanji je deseti po vrsti, plus minus še kakšen, ampak le z enim sva bila skupaj dve leti in pol. Z ostalimi… Zdi se mi, da sem vso energijo pokurila, ne morem se več dat moškemu. Saj sem tudi jaz imela občutke, ko me je objel in sem od pričakovanja skoraj medlela, in ko so se mi pričakovanja, za katere sem gorela, uresničila, mi je po navadi po telefonu naslednji dan rekel ‘kaj, če bi bila samo prijatelja’. In to sem probala petkrat ali šestkrat zapovrstjo, sem pač iskala ljubezen, naklonjenost nekoga in sem še toliko bolj zaupala, ter bila toliko bolj ranjena, toliko, da sem zaradi tega šla v samomore. Ampak to je že druga zgodba. Zdi se mi, da sem se podzavestno ogradila od moških, ter se tako branim pred bolečino, ki jo dobro poznam. Verjemi tinemarine, da, če bi se spentljala s tem sodelavcem ali katerimkoli drugim moškim, bi me tresenje, elektrika hitro minila, ker se mi to sedaj dogaja. Nekako me spodbuja, vzburja ta dražljaj na začetku, potem pa mine in ga ni. Ni mi lahko, ker sem sicer svobodna, v mislih in fantazijah nimfomanka, pa naj se sliši še tako nezdružljivo. Počela bi vse, probala vse kar je, edino od česar se ogradim je pedofilija, homoseksualnost in zoofilija. Ostalo zelo zaželeno.
Narobe je pa to, da me tale sodelavec nakurja in vsak dan prepričuje, da bi se lahko kaj zmenila. Jaz mu ne dam vedet, da sem mokra zaradi rajcanja, ki mi ga vsak dan ponuja in da mi doma dogaja. Amapk tudi ni lahko, ker se zadržujem, namreč fantu sem zvesta in to je moja želja in odločitev.
Sploh ne vem, kaj naj mu še rečem. Danes mi je celo rekel, kdaj se dekle vrne in do kdaj imava čas. Midva, da imava čas??!! Halo? Zanimivo je, pa da sploh ni nesramen, ampak prav prijazen, dober sodelavec, če prosim za pomoč pri delu, je resen in ga ne meče ter ostane profesionalen, ko gre za posel.
No ja, upam, da se mu punca čimprej vrne, da bo mir za en čas.
…sem se razkurla ko sem to prebrala…prase moško…sem ful besna, bom nekaj napisala, ampak mislim da ne bo za uporabit…
…zakleni pisarno in mu VRNI …zapeljevat znaš, torej uporabi svoje prednosti kot orožje…se mu vsedi v naročje, mu malo zaigraj z boki, prsa mu nasloni na nos, vzdihuj, pokaži mu hudiča…pol pa, ko bo ves trd, mu pa pokaži vrata…pa naj hodi okrog ves trd in zrajcan…pa še pred vsemi bi ga vprašala, zakaj hudiča ima tak frajer težave v hlačah… – vendar pazljivo, če te vznemirja, ideja ni uporabna.
…drugače pa, če imate vse ženske težave z njim, pa ni hudiča da mu ne bi nekaj zakuhale…mal se organizirajte no…
…se pa strinjam, če mu uspe, da te spravi “med rjuhe” bodo to zagotovo vedeli vsi v službi in še kje drugje…
Aviv, šele danes sem zadevo prebral in ti odgovorim kljub temu, da ti moje pisanje najbrž ne bo všeč:
Zelo grdo je bilo, da je tipček govoril o tem pred drugimi, to obsojam ampak:
Se ti ne zdi, da si tudi ti dodala malo olja na ogenj? Mislim, da si ravno ti napisala kako lepo in izzivalno se oblečeš (mini krilce, mrežaste nogavičke, bela bluzica…), da znaš kontaktirat in tudi “prave” besede izbirat mam na tej strani obilo dokazov, pa tudi mlada in prikupna da si, mislim?
Torej kdo bi se te sploh branil, mater priznam: še jaz ne!! Bi pa sigurno upošteval mejo do kje lahko grem.
Ženske, dajte si že enkrat to dopovedat, da imamo moški to od vekomaj v svojih genih! Narava je pač sama poskrbela za vse to, saj bi v nasprotnem primeru človeštvo izumrlo…Radi smo pač lovci, o tem pa jer bilo že toliko napisanega
Klub vsemu se lepo imej in bodi še naprej tako prikupna kot si!
Jasno pa, da je to le moje skromno mnenje, lahko je resnica tudi drugačna
KIR hvala za mnenje, se absolutno strinjam s tabo. Res je, da sem hodila s kiklo, sem pa nehala pred dobrim tednom, ker se mi je zdel prenevarno. A da bi pa zaradi njega morala naokrog hodit oblečena v vrečki za riž, ja, to pa ne. Če ga pa zrajca oprijeta majica in pod njo podložen modrc, pol pa tip tudi nima nobene domišljije. Pišuka, sem stara 26 let in nikol nisem nosila tacga modrca, vse ga imajo, meni pa da dela težave. A je kaj drugega? Dedci… Res pa je, da imam športno postavo in da se ne oblačim izzivalno, ker sem sita tega da me dedci gledajo. A še tisto enkrat, ko se tako oblečem, mi ne dasta miru. Lumpje!!!
