požrešnost in pohlep
Tema je že daleč nazaj, zato morda nisi brala, kaj je napisala: babica je govorila, da bodo od prodaje nepremičnine vsi nekaj dobili, da bodo lahko zadihali. Predvidevam, da je umrla brez oporoke, oče pa je izkoristil svoj položaj dediča 1.reda in si prisvojil celotno premoženje. Seveda mu po zakonu pripada, vendar je vprašljivo, koliko je bilo to pošteno do otrok – če je res babica želela, da so vsi deležni denarja.[/quote]
Saj ravno to je problem…če je babica res želela, da vsi nekaj dobijo. Dobro vem kako je, ko se gre za dediščino kako se ljudje začnejo kregat. Kar naenkrat se najde en kup ljudi, ki izjavi “meni je ta in ta obljubil toliko in toliko”, meni je rekel da mi bo to in to dal,… Ko je od kolega stric umrl se je kar naenkrat našlo en kup otrok in nečakov (ki ga prej sploh niso imeli zamar) ter vsi po vrsti izjavljali “Meni je stric to obljubil”, “meni je stric toliko in toliko obljubil”. V bistvu pa sploh ni nikomur nič obljubil, ker je bil škrt in bi vse s seboj vzel. Kaj so se kregali. Joj. Ker večina ni nič dobila so se z ostalimi (ki so dobili) za vedno skregali. Zakaj? Ker niso dobili tistega, ki jim je menda pripadalo.[/quote]
Ali pa je morda v resnici vsem nekaj obljubil…stari ljudje včasih nezavedno igrajo grde igre.
Preberi še prejšnje poste od Calle88, pa ti bo jasen moj odgovor!
Calla88 je ZA škrtost.Njej se to zdi pravilno, meni ne![/quote]
Če je njegovo, lahko dela kar hoče. Če se ne razumejo, bog pomagaj. V tem primeru je bolj žlehtnoba, kot škrtost.[/quote]
To je vprašanje. Možno je, da je tudi tastari to zadevo podedoval!
In četudi ni, je ta sedaj prodana zadeva služila celotni družini. Njemu, ženi in otrokom.
Kakorkoli je bilo, to je tastari ime, ali dobill in ali ustvaril na škodo in ali veselje njegove družine.
.
Prvo kaj bi ga jaz. Sunil v rit in mu povedal……veš kaj….nočem napisat.
Saj ravno to je problem…če je babica res želela, da vsi nekaj dobijo. Dobro vem kako je, ko se gre za dediščino kako se ljudje začnejo kregat. Kar naenkrat se najde en kup ljudi, ki izjavi “meni je ta in ta obljubil toliko in toliko”, meni je rekel da mi bo to in to dal,… Ko je od kolega stric umrl se je kar naenkrat našlo en kup otrok in nečakov (ki ga prej sploh niso imeli zamar) ter vsi po vrsti izjavljali “Meni je stric to obljubil”, “meni je stric toliko in toliko obljubil”. V bistvu pa sploh ni nikomur nič obljubil, ker je bil škrt in bi vse s seboj vzel. Kaj so se kregali. Joj. Ker večina ni nič dobila so se z ostalimi (ki so dobili) za vedno skregali. Zakaj? Ker niso dobili tistega, ki jim je menda pripadalo.[/quote]
Ali pa je morda v resnici vsem nekaj obljubil…stari ljudje včasih nezavedno igrajo grde igre.[/quote]
Možno, res.Tako je naš sosed obljubljal nečaku.Nečak je skrbel zanj, on pa nič.
Ko je umrl, so dedovali njegovi in njeni bratje in sestre, ki jih je bilo kar precej, nečak pa ni dobil nič.Sosed in soseda nista imela otrok.Če mu je obljubljal, bi bilo pošteno od njega, da mu zapiše…Zakaj potem obljube..
Ali pa je morda v resnici vsem nekaj obljubil…stari ljudje včasih nezavedno igrajo grde igre.[/quote]
Možno, res.Tako je naš sosed obljubljal nečaku.Nečak je skrbel zanj, on pa nič.
Ko je umrl, so dedovali njegovi in njeni bratje in sestre, ki jih je bilo kar precej, nečak pa ni dobil nič.Sosed in soseda nista imela otrok.Če mu je obljubljal, bi bilo pošteno od njega, da mu zapiše…Zakaj potem obljube..[/quote]
Sem pa tja pa koga tudi čas prehiti, kljub dobrim namenom.
Dve stvari bi tule ob rob rada povedala:
1. Če človek živi v revščini, potem je pač prisiljen vse gledati skozi denar. Zdaj zakaj je tale beton pristala v revščini (no, vsaj zame je preživljanje družine na minimalcu z odplačevanjem kreditov ena revščina), je drugo vprašanje. Ampak ker živi v revščini, pač na vse gleda skozi denar. Če boste kdaj vi eni reveži, boste tudi. Ko nimaš denarja, ves čas razmišljaš o denarju, življenj te v to prislili.
2. Stari ljudje v Sloveniji so dostikrat hudo žleht, vede ali nevede. Poznam par primerov, ko so ustno dolga leta obljubljali dedovanje kateremu od sorodnikov ali pa nesorodnikov, ki jim je hodil delat na kmetijo. Mož moje tete je že bil en tak. Njegova teta je bila ostarela ženska s kmetijo, brez potomcev, samo nekaj nečakov je imela. On je bil edini, ki ji je ves čas hodil delat in skrbel zanjo, ko je bila bolna. Stalno je govorila, kako mu bo vse zapustila. Naredila na to temo pa ni nič. Po njeni smrti je eden od drugih nečakov prijavil na sodišče za dedno razpravo sebe in svoje brate in sestre kot dediče, tegale drugega nečaka, moža moje tete, pa je ‘pozabil’ prijaviti. Tako ni bil vabljen na razpravo, sodišče je premoženje pokojne razdelilo med prijavljene dediče. Dobil ni nič od nič. To je izvedel šele čez nekaj mesecev, ko je poizvedoval, kako bi uredil dedovanje. Bil je pač priden kmečki človek, nevešč birokracije. Zato tudi ni najel odvetnika in se šel tožarit z bratranci za karkoli, čeprav bi najbrž da lahko dosegel razveljavitev ali kaj podobnega in dobil enak delež kot ostali, ker ni bilo oporoke. Ni pa edini primer. Zgodba naj bi nas naučila, da ustne obljube v takih situacijah niso nič vredne.
Ljudem, ki niso navajeni velikega denarja, se lahko kar malo zvrti od nove situacije in postanejo prav čudni. Čeprav so sicer čisto v redu in ni po sredi kreg ali kaj podobnega.
Moj zgodba: skupaj z mamo sem podedovala nepremičnino (majhen delež) v kateri moja mama živi. Zraven še drugo premoženje. Jaz živim na svojem. Predlagala sem, da mama prevzame celoten delež nepremičnine, v kateri živi pa kompenzirava pri kateri drugi stvari, ki so bile tudi predmet dedovanja. A ni hotela, ker je bila (in je še vedno) mnenja, da bi ji morala moj delež te nepremičnine kar podariti, ker bom itak enkrat potem to podedovala. Pa se ji ne bi poznalo, če bi kompenzirala s čim drugim. Sem se občasno zaradi tega sekirala, če sem grozna hčerka, ker ji nočem kar podariti, a me je na srečo prijateljica potolažila, da bi prav enako, lahko moja mama podarila kaj meni. Pri vseh štorijah, ki jih človek prebere tule, kako se starejšim včasih zmeša glede denarja, ni šans, da dam iz rok delež nepremičnine, ki je že več generacij v lasti družine. Takole imam vsaj uvid, kaj se z nepremičnino dogaja.
Morda imajo tile tastari radi občutek moči, bogastva in vzvišenosti nad drugimi, ko imajo v rokah tak denar. Meni še vedno ni uspelo pokapirati, kaj se mede po glavi moje mame. Sicer pa nisva sprti in imava popolnoma korektne odnose.
Upam, da uspete kaj dopovedati vašemu očetu, preden spraši ves denar. Ker je za to realna možnost. Kar puhti s kupa.