Prava ljubezen = starševska ljubezen
A z lažnivcem bi pa bila? Če bi se ti lagal, bi bil lažnivec. Kakšno ločevanje osebe od dejanja?? To ti hoče dotupit, pa ne štekaš
[/quote]
Tudi ne, ker tu se gre pa za ljubezen do mene, ki hoče in ljubi iskrenost.
Itak ne razumeš povedanega, tak da s tem spuščanjem na osebno raven pri meni ne dosegaš nič le samo sebe smešiš.
A z lažnivcem bi pa bila? Če bi se ti lagal, bi bil lažnivec. Kakšno ločevanje osebe od dejanja?? To ti hoče dotupit, pa ne štekaš
[/quote]
🙂 Točno! Zartorse pač ni med najbolj brihtnimi.
Če bi ga kljub temu da je lažnivec imela rada, je s tabo nekaj narobe. In to da ti ločuješ osebo od dejanja in si še naprej prepričana, da je super tip čeprav je lažnivec pove, da bi ti potrebovala kakšno psihoanalizo. Saj tudi vse une ki vztrajajo v zvezi s tipi ki jih maltretirajo, ločujejo osebo od dejanja “pa tako je super, kadar ne pije”. hahahahha
Tudi ne, ker tu se gre pa za ljubezen do mene, ki hoče in ljubi iskrenost.
Itak ne razumeš povedanega, tak da s tem spuščanjem na osebno raven pri meni ne dosegaš nič le samo sebe smešiš.
[/quote]
Čakaj, rekla si da bi ga vseeno imela rada, čeprav ti laže. Kaj zdaj? Odloči se! LOL no:)) Torej ne bi bila z njim, ker je lažnivec! Kje torej ločuješ osebo od dejanja?
Čakaj, rekla si da bi ga vseeno imela rada, čeprav ti laže. Kaj zdaj? Odloči se! LOL no:)) Torej ne bi bila z njim, ker je lažnivec! Kje torej ločuješ osebo od dejanja?
[/quote]
Nimam rada laži, kaj ni jasno? In z lažnivcem pač tudi ne bi bila. Ker imam rada sebe.
Kot sem rekla-itak ne razumeš, pač niste vsi brihtni kaj čmo hehe…
Ad hominem pač kaže neumnost in ne brihtnost.
Nisi razumela povedanega. Seveda sem tekla čez cesto, ko tam ni bilo prehoda. Saj o tem govorim. Da v bistvu ne verjamemo dejansko, da je prav, da se ne teče čez cesto, kjer ni prehoda. Če to počnemo, nismo tega ponotranjili. Dejansko se samo bojimo posledic, če nas dobijo. Nismo prepričani, da je to prav spoštovati. Ker če bi bili prepričani, tega ne bi delali. Torej le nismo tako moralni, kot bi to radi verjeli. Smo v svojem bistvu kradljivci, nespoštovalci zakonov itd. In naša dejanja so povezana z našo osebnostjo. Zakaj bi moje dejanje prehitre vožnje ločevala od moje osebnosti? Ja, kdaj pa kdaj prehitro vozim in to je moja osebnost, ne morem je ločevati od svojega dejanja. V tem je ves keč. Če pa bi kdaj prehitro vozila, čeprav je moje notranje prepričanje, da se to ne sme, bi me tako pekla vest, da bi šla na policijo in svoje dejanje prijavila ter plačala kazen. Takrat bi to moje enkratno dejanje lahko ločili od moje osebnosti, drugače pa ne. Razumeš razliko?
[/quote]
Seveda jo razumem. Saj nas večina ob takih dejanjih občuti slabo vest, tudi če nam za posledice ni mar. In tako je tudi pri otrocih. Velikokrat naredijo nekaj, kar vejo, da ni prav in imajo potem slabo vest in prav je, da se takrat loči otrokovo dejanje od njega samega in ga naučimo, da zna to ločiti tudi on in s tem oblikuje samopodobo. Zato to ni vedno le trapasta ameriška vzgojna muha. Včasih je, ne pa vedno.
Nimam rada laži, kaj ni jasno? In z lažnivcem pač tudi ne bi bila. Ker imam rada sebe.
Kot sem rekla-itak ne razumeš, pač niste vsi brihtni kaj čmo hehe…
Ad hominem pač kaže neumnost in ne brihtnost.
[/quote]
A je treba prav napisati, kaj si ti sama rekla? Če bi ti oseba lagala, bi jo imela še vedno rada, ker bi ločevala njeno dejanje laži od osebe. Zdaj pa praviš, da ne bi bila s to osebo, če bi ti lagala. Kaj torej? Imela bi ga še vseeno rada, tvoja ljubezen bi ostala ista, ne bi pa bila z njim, ker je lažnivec? Kje si torej ločila osebo od dejanja? Šla si stran od njega (oziroma sploh nisi z njim), ker je lažnivec. Laže (dejanje) = lažnivec (oseba)- posledica nisi z njim, ne prijateljuješ, ne zanima te več.
Nič ne ločuješ, draga moja, ravno obratno. Še kako združuješ.:)))
A je treba prav napisati, kaj si ti sama rekla? Če bi ti oseba lagala, bi jo imela še vedno rada, ker bi ločevala njeno dejanje laži od osebe. Zdaj pa praviš, da ne bi bila s to osebo, če bi ti lagala. Kaj torej? Imela bi ga še vseeno rada, tvoja ljubezen bi ostala ista, ne bi pa bila z njim, ker je lažnivec? Kje si torej ločila osebo od dejanja? Šla si stran od njega (oziroma sploh nisi z njim), ker je lažnivec. Laže (dejanje) = lažnivec (oseba)- posledica nisi z njim, ne prijateljuješ, ne zanima te več.
Nič ne ločuješ, draga moja, ravno obratno. Še kako združuješ.:)))
[/quote]
Kot sem rekla-ne razumeš povedanega in še dalje deluješ po ad hominem.
😀
Seveda jo razumem. Saj nas večina ob takih dejanjih občuti slabo vest, tudi če nam za posledice ni mar. In tako je tudi pri otrocih. Velikokrat naredijo nekaj, kar vejo, da ni prav in imajo potem slabo vest in prav je, da se takrat loči otrokovo dejanje od njega samega in ga naučimo, da zna to ločiti tudi on in s tem oblikuje samopodobo. Zato to ni vedno le trapasta ameriška vzgojna muha. Včasih je, ne pa vedno.
[/quote]
do otrok smo bolj potrpežljivi ker vemo, da jih moramo še vzgojiti. ampak tudi ta potrpežljivost ima meje. Če bo otrok kljub našemu trudu kar naprej ponavljal napačne vzorce, ne bomo nič več ločevali otroka od dejanja.:)) en 13-letni bumbar, ki še kar naprej ustrahuje vrstnike bo kar lepo nasilnež. nihče več ne bo ločeval njega od njegovih dejanj ,ko bo odrasel pa še toliko manj. če bodo to počeli njegovi starši bodo zato, ker so zaslepljeni s svojim sončkom ne pa zato, ker bi to morali početi. Morali bi ga vzet v roke, se soočit s tem da je fant nasilen in neprilagojen (ja, kot oseba), ne pa ločevat njega in njegovih dejanj.
Kot sem rekla-ne razumeš povedanega in še dalje deluješ po ad hominem.
😀
[/quote]
Jaz sem sicer vse prebral, pa tudi jaz ne razumem kaj hočeš povedati s tem. Ti ga imaš še vedno rada, on laže, sicer ne boš z njim ker ga imaš za lažnivca ampak rada ga pa imaš, ker ločuješ osebo od dejanja. Al kaj bi rada povedala? Tudi jaz ne vidim nekega ločevanja. Pa nič ne napadam ad hominem, samo zdi se mi, da se zapletaš.
Jaz sem sicer vse prebral, pa tudi jaz ne razumem kaj hočeš povedati s tem. Ti ga imaš še vedno rada, on laže, sicer ne boš z njim ker ga imaš za lažnivca ampak rada ga pa imaš, ker ločuješ osebo od dejanja. Al kaj bi rada povedala? Tudi jaz ne vidim nekega ločevanja. Pa nič ne napadam ad hominem, samo zdi se mi, da se zapletaš.
[/quote]
Nič se ne zapletam, je vse jasno zapisano. Vidite en del, ki vam odgovarja, a ob tem ne slišite drugega, ki razloži prvega. Nič novega.. 😉
Nič se ne zapletam, je vse jasno zapisano. Vidite en del, ki vam odgovarja, a ob tem ne slišite drugega, ki razloži prvega. Nič novega.. 😉
[/quote]
Aha, torej je pretežko razložiti?
pa analizirajmo, če imamo že čas:
tole je tvoj zapis:
Jaz imam nekoga, ki mi je drag, rada, če pa se mi je recimo lagal, pa teh laži ne maram, kar ne pomeni, da njega nimam več rada. Torej ločim človeka od teh dejanj.
Potem si še rekla, da s človekom, ki ti laže, ne bi bila. Iz česar sklepamo, da bi ga imela še naprej rada, kar si povedala, ampak z njim ne bi bila. Zakaj, če ločiš človeka od dejanj? Torej on ne bi bil lažnivec po tvoje, pač samo lagal je. Torej če to dvoje ločiš in ga nimaš za lažnivca ter ga imaš še naprej rada, zakaj nisi z njim? Tole meni pač zveni kot zapletanje, sori.:)
Aha, torej je pretežko razložiti?
pa analizirajmo, če imamo že čas:
tole je tvoj zapis:
Jaz imam nekoga, ki mi je drag, rada, če pa se mi je recimo lagal, pa teh laži ne maram, kar ne pomeni, da njega nimam več rada. Torej ločim človeka od teh dejanj.
Potem si še rekla, da s človekom, ki ti laže, ne bi bila. Iz česar sklepamo, da bi ga imela še naprej rada, kar si povedala, ampak z njim ne bi bila. Zakaj, če ločiš človeka od dejanj? Torej on ne bi bil lažnivec po tvoje, pač samo lagal je. Torej če to dvoje ločiš in ga nimaš za lažnivca ter ga imaš še naprej rada, zakaj nisi z njim? Tole meni pač zveni kot zapletanje, sori.:)
[/quote]
Hahaha, nima smisla, itak da se je zapletla, zdaj pa se ne zna odplest, pa se ven vleče s takimi bednimi.
itak da nihče ne loči človeka od dejanja. kot si rekel, pri malem otroku, ki se mora šele naučiti delovat, potem pa nič več. Vsem vsi svetujejo, naj odidejo od nekoga, ki je nasilen, alkoholik, lažnivec…. nihče ne reče, hej, zakaj ne ločuješ njegovih dejanj od človeka. Ker jih nihče ne..
Aha, torej je pretežko razložiti?
pa analizirajmo, če imamo že čas:
tole je tvoj zapis:
Jaz imam nekoga, ki mi je drag, rada, če pa se mi je recimo lagal, pa teh laži ne maram, kar ne pomeni, da njega nimam več rada. Torej ločim človeka od teh dejanj.
Potem si še rekla, da s človekom, ki ti laže, ne bi bila. Iz česar sklepamo, da bi ga imela še naprej rada, kar si povedala, ampak z njim ne bi bila. Zakaj, če ločiš človeka od dejanj? Torej on ne bi bil lažnivec po tvoje, pač samo lagal je. Torej če to dvoje ločiš in ga nimaš za lažnivca ter ga imaš še naprej rada, zakaj nisi z njim? Tole meni pač zveni kot zapletanje, sori.:)
[/quote]
Ponovno-vidiš del, ki ti odgovarja ne pa tudi del, ki pa razloži ta del, ki ti odgovarja vidt.
Beri še enkrat mogoče ti/vam kapne.
Sicer pa nisem tema teme, osredotočite se nanjo, ne name. Aja, sem že vajena te monovske pozornosti, ko me skoraj v vsako temo osebno not vpletajo, pa čeprav le komentiram temo… hehehe….
Ponovno-vidiš del, ki ti odgovarja ne pa tudi del, ki pa razloži ta del, ki ti odgovarja vidt.
Beri še enkrat mogoče ti/vam kapne.
Sicer pa nisem tema teme, osredotočite se nanjo, ne name. Aja, sem že vajena te monovske pozornosti, ko me skoraj v vsako temo osebno not vpletajo, pa čeprav le komentiram temo… hehehe….
[/quote]
Ja, ja okej, saj je vseeno. Pač povej, da ne znaš razložit. Toliko kot si se razpisala bi verjetno lahko v dveh stavkih razložila kaj si hotela povedat, če bi znala.
ma ja, 15x napiše da je že vse razloženo in za to porabi 5x več časa kot če bi napisala, kje točno vidi to ločevanje osebe od dejanja pri tem, da s takim človekom ne bi bila.
Ločevanje osebe od dejanja se tako fajn sliši, tolikokrat povedano, da ko se ženska dejansko vpraša ali to počne, vidi, da tega ne počne. Potem se pa ven vleče. Priznati da si zajebbal, pač ni njena vrlina.
Kakšno ločevanje. Kdor krade, je lopov, kdor laže lažnivec, kdor z nasiljem rešuje stvari, je nasilnež. Kaj ni jasno?
Dobro, pri malih otrocih to res toleriramo, ker je v naravi nekaterih malih otrok, da imajo agresivne izpade. Skušamo popravit, ga spremenit. Ampak če ima 6-letnik še vedno take izpade, je pač agresiven. To ne pomeni da ga ne maramo ali karkoli, pomeni samo da je po karakterju agresiven in tega ga je treba odvadit. To ali ga maramo ali ne, nima zveze z ločevanjem osebe od dejanja. Zavedamo se, da je agresivnež, ampak to poskušamo sanirat. Radi ga imamo, kljub temu, da je agresivnež. Torej nič ne ločujemo, vemo, da je agresiven po naravi.
Pri starejših otrokih in odraslih, pa gre tudi ljubezen in naklonjenost rakom žvižgat, če je tip nasilen, alkoholik, lažnivec… Kakšno ločevanje, to je samo mit.
Brezpogojna in nesebična je samo zaljubljenost, pa najsi bo do novorojenčka ali do novega partnerja, saj gre za stanje, ko nam razum odpove in naši možgani delujejo pod vplivom hormonov. Vse druge ljubezni so pogojne in sebične. Kdor trdi drugače, je v hudem samozanikanju. Da je ljubezen do otroka sebična, nenazadnje kaže že to, da ga takrat, ko si ga zaželimo, hočemo imeti, tudi ko ne gre, na vso silo. Če bi šlo za tako nesebičen in brezpogojni vzgib, bi se ljudje sprijaznili z neplodnostjo in magari posvojili siroto, tako pa hodijo na umetne oploditve, ker otrok mora biti njihov. Če ni večje nečimrnosti kot je to, pa res ne vem. Potem si večina staršev (izjeme so res redke) otroka svoji, z njim vede ali nevede manipulira, mu hoče ponotranjiti svoje vrednote, ne sprejme njegove drugačnosti in ne odpusti, če razmišlja s svojo glavo (in se to ne sklada z njegovimi načeli). Pravzaprav ne poznam starša, ki ne bi imel kakšne od zgoraj naštetih lastnosti.
do otrok smo bolj potrpežljivi ker vemo, da jih moramo še vzgojiti. ampak tudi ta potrpežljivost ima meje. Če bo otrok kljub našemu trudu kar naprej ponavljal napačne vzorce, ne bomo nič več ločevali otroka od dejanja.:)) en 13-letni bumbar, ki še kar naprej ustrahuje vrstnike bo kar lepo nasilnež. nihče več ne bo ločeval njega od njegovih dejanj ,ko bo odrasel pa še toliko manj. če bodo to počeli njegovi starši bodo zato, ker so zaslepljeni s svojim sončkom ne pa zato, ker bi to morali početi. Morali bi ga vzet v roke, se soočit s tem da je fant nasilen in neprilagojen (ja, kot oseba), ne pa ločevat njega in njegovih dejanj.
[/quote]
Kje pa pišem, da se to da vedno ločiti? V tvojem primeru očitno ne, je to res del otroka in njegove osebnosti. Jaz govorim v primerih, ko je to mogoče, ko je otroku žal za svoja dejanja.
Aha, torej je pretežko razložiti?
pa analizirajmo, če imamo že čas:
tole je tvoj zapis:
Jaz imam nekoga, ki mi je drag, rada, če pa se mi je recimo lagal, pa teh laži ne maram, kar ne pomeni, da njega nimam več rada. Torej ločim človeka od teh dejanj.
Potem si še rekla, da s človekom, ki ti laže, ne bi bila. Iz česar sklepamo, da bi ga imela še naprej rada, kar si povedala, ampak z njim ne bi bila. Zakaj, če ločiš človeka od dejanj? Torej on ne bi bil lažnivec po tvoje, pač samo lagal je. Torej če to dvoje ločiš in ga nimaš za lažnivca ter ga imaš še naprej rada, zakaj nisi z njim? Tole meni pač zveni kot zapletanje, sori.:)
[/quote]
Ima ga rada (ji je drag), ker meni, da ji je npr. lahko “lagal” nezavedno zaradi določenih psiholoških vsebin, zato v tudi ne bi bila z njim zaradi njegove prvotne neiskrenosti do sebe, posledično do nje .