pravica drugih do uporabe vašega stanovanja
Sedaj ko veš kakšni so moževi starši pač ukrepaj.
Problem je v njih in njihovem pojmovanju kaj si dovolijo.
Sem na podobnem, ampak si ne dovolijo priti v stanovanje, celo obratno, prosjačim kdo bo rože zalil in na vrtu pobral kar je dozorelo………
In ene imate polna usta tašč, raje ste v zajčniku kot v orn bajti, nekatere tašče so tudi v redu, skromne , nevsiljive, prej v pomoč kot napoto. No take ste pač primožile, bogate, nevzgojene, vsiljive………Če se boš ločila, čudna reč, ampak vzrok je pač potomec teh ki jih ne prenašaš
Pa sta takrat imela denar za svoje stanovanje?
–Takrat ne, bi bil pa kupček sedaj kar večji.
Lahko bo podarjati nekaj, kar si tudi sama dobila podarjeno. Sicer pa do takrat ko se bo to zgodilo imaš še dovolj časa, da o pogojih še temeljito razmisliš. Bolj verjetno se mi zdi da boš takrat rekla: podarjam pod pogojem takim in takim, saj sem tudi jaz imela take in take pogoje.
— Ne bom. Ker vem, kako je, če si na svojem sam svoj gospodar. In kako, če nisi. Ni denarja, ki bi to lahko odplačal.
Koliko je pa njegova tržna vrednost danes?
— vsekakor višja, ker je precej obnovljeno (karkoli je bilo obnovljeno, je bilo obnovljeno z najinim denarjem)
— in višja tudi zato, ker so šle cene v Lj tudi navzgor.
saj s takom odnosom, kot ga imaš do moža boš tam prav kmalu, ampak brez njega, mogoče tudi brez otrok.
Z grožnjami, postavljanjem dvoletnih rokov in ultimatov boš situacijo samo še poslabšala. Namesto da bi stala možu ob strani v dobrem in slabem, ga pa zajeb*vaš še ti. Pa saj je on čisto na istem kot ti.
— ni čisto na istem. Kajti njega situacija ne moti. Kljub dopovedovanju, kako mene moti, pa pri njemu razen ultimata očitno nič ne pali. Ne morem mu vsako jutro za zajtrk razlagati, kaj za mene ni sprejemljivo. Poleg tega se navsezadnje lahko odselim tudi danes ali jutri – brez njega. Kar pa pravzaprav ne želim. Ampak, če ne razume, kako dopovedati?? Če imaš kak nasvet bo vsekakor dobrodošel.
****Če imaš kak nasvet bo vsekakor dobrodošel. ******
Seveda imam nasvet, samo vprašanje, če ga boš upoštevala.
Kot prvo, moža nehaj že za zajtrk morit s tem problemom, sem prepričan da mu ne poveš nič novega in nič takšnega, kar že ne bi vedel in vsaj 10x prej že slišal. Pa tudi problem ni kake vrste, da bi se rešil čez noč. To kar delaš ti ni nič drugega kakor drezanje v bolečo rano.
Drugo. Sproti pomivaj posodo in pospravljaj cunje za sabo, tako boš tudi dober vzgled otrokom, pa še nenajavljeni obiski te bodo dosti manj motili.
Tretje spor rešuj po mirni poti, z lepo besedo in pogovorom, ne z ultimati in grožnjami. Edino z lepo besedo lahko dosežeš, da moževi starši ne bodo hodili na obiske, čeprav imajo vso pravico, če jim lepo dopoveš, da te to moti. Če boš ti dobra do njih, bodo tudi oni uvidevni do vaju, drugače ne. Sicer pa kot razumem ne gre za vsakodnevne obiske temveč le občasne (dopust, starši itak stanujejo v drugem kraju), razumljivo da te motijo, mene bi tudi. Ampak pogodbo je treba spoštovat, ne smeš jo kršit in menjat ključavnic. Lažje je nekajkrat na leto malo potrpet, kot pa plačevat drugje najemnino.
Sicer pa bi, če si količkaj poštena, (v kar dvomim) v primeru vaše izselitve lahko vzpostavili prvotno stanje. Torej bi stanovanje podarila nazaj staršem in se obenem še zahvalila za uporabo, ki sta jo plačala z vložki v stanovanje, seveda če so stroški take narave, da so povečali njegovo vrednost.
Uh, sem očitno slaba mama. Jaz ponavadi, ko se čez dan nabere posode in oblačil iz sušilca ter druge navlake in igrač, raje pospravljam zvečer, ko gre malček spat, popoldan pa raje posvetim njemu. Očitno bi ga morala postaviti v kakšen kot medtem, ko jaz to eno uro ali več pospravljam in mu omogočiti, da to opazuje in mu bom v dober vzgled. Daj no!
Res, da sta dobila in podpisala pogodbo, ampak to sta vendar njegova starša in ne tujca.
N.
Kot prvo, moža nehaj že za zajtrk morit s tem problemom, sem prepričan da mu ne poveš nič novega in nič takšnega, kar že ne bi vedel in vsaj 10x prej že slišal. Pa tudi problem ni kake vrste, da bi se rešil čez noč. To kar delaš ti ni nič drugega kakor drezanje v bolečo rano.
— no tu sta najini mnenji usklajeni. Ne sekiram ga za vsak zajtrk.
Drugo. Sproti pomivaj posodo in pospravljaj cunje za sabo, tako boš tudi dober vzgled otrokom, pa še nenajavljeni obiski te bodo dosti manj motili.
— pospravljanje: dve možnosti: da mož več pospravlja, ali da ima več časa, da lahko jaz pospravljam. Oz. nobene možnosti, ker mož že leta dolgo nima kaj dosti časa. Sva pa dva odrasla – tako da menim, da to ni samo moja domena.
Tretje spor rešuj po mirni poti, z lepo besedo in pogovorom, ne z ultimati in grožnjami. Edino z lepo besedo lahko dosežeš, da moževi starši ne bodo hodili na obiske, čeprav imajo vso pravico, če jim lepo dopoveš, da te to moti. Če boš ti dobra do njih, bodo tudi oni uvidevni do vaju, drugače ne. Sicer pa kot razumem ne gre za vsakodnevne obiske temveč le občasne (dopust, starši itak stanujejo v drugem kraju), razumljivo da te motijo, mene bi tudi. Ampak pogodbo je treba spoštovat, ne smeš jo kršit in menjat ključavnic. Lažje je nekajkrat na leto malo potrpet, kot pa plačevat drugje najemnino.
— s starši nismo v nikakršnem sporu. Njihovo situacijo in potrebo čisto razumem. Tudi ne sliši nihče iz mojih ust besede čez njih zaradi “obiskov”.
Ne toleriram pa, da mi še v mojo sobo, (ki je hkrati spalnica, dnevna in delovna soba) vpadajo, kadar dojim (brez trkanja). Takrat sem razložila možu, da naj to uredi.
Potrpim, ker pač tako je. Sedaj vsak konec tedna(2 dni), včasih trikrat na mesec, tudi cel teden je že bil… Torej to ni samo kdaj pa kdaj.
Sicer pa bi, če si količkaj poštena, (v kar dvomim) v primeru vaše izselitve lahko vzpostavili prvotno stanje. Torej bi stanovanje podarila nazaj staršem in se obenem še zahvalila za upora
–tule si pa mimo udaril. Če bi se jaz odločala po mojih željah, v tem stanovanju ne bi živela. Tako je želel moj mož, pristala sem in v tem je moja krivda. Če bi se takoj na začetku odkrito (vsi vpleteni) pogovorili, kakšni so pogoji, potem bi bila tudi igra odkrita na začetku.
Tako pa se je nekako dogovorilo, da bo stanovanje moževo, pa sva ga obnavljala še v času, ko še ni bil lastnik. No in na koncu se je izcimila darilna pogodba s takšnimi klavzulami. Če bi starši na začetku bili jasni, kakšni so njihovi pogoji, bi se tudi jaz (oz. midva) odločila drugače.
Ah, dajte no. Saj megaboy ni mislil s tem, da imaš vse totalka pošlihtano, temveč je govoril o tem, da vsaj približno popucaš za seboj. Ali vi po kosilu res pustite čisto vse tako kot ste nasvinjali in šele zvečer pospravite “svinjarijo”?!
Jaz tudi živeti ne bi mogla, če bi vedela, da imam vse še od kosila nasmeteno, pa se trudim, da že sproti, ko pripravljam hrano, pomijem za sabo. Saj to ne vzame tako ogromno časa. Jaz rabim po kosilu dobrih 10-15 minut da vse pospravim po kuhinji, včasih celo manj, pa nimam občutka, da bi moji otroci zaradi tega kaj trpeli.
Tudi imazane cunje se da pospraviti v košaro z umazanim perilom in jih pač zvečer daš prat – tudi tukaj ne vidim kakšnega problema. Če pa še postelje postelješ, je to še dodatnih 5 minut, kar znese vse skupaj mogoče pol ure časa.
Uf, očitno sem zelo slaba mati, ker ne grem čito takoj po kosilu z otroci ven na zrak, temveč najprej počistim za nami. Konec koncev sva pa vsaj običajno 2 in lahko gre najprej mož z otroci ven ali pa jaz, pa drugi počisti.
Nekatere pač moti to, da mu starši hodijo po stanovanju (meni tudi- zgornje stanovanje mi, spodnje tast in tašča), druge pa nepospravljeno stanovanje. Vsega pač ne moreš imeti, ali pač? Pa pojdite v svoje stanovanje, pa boš videla, da nekje dobiš, drugje pač izgubiš, s tem, da verjetno stanovanja pod 50 tisočakov mesečno ne boš dobila v najem. Po mojem se splača potrpeti, zlasti če nenapovedani “obiski” niso prepogosti. Sicer pa, če taščo moti, da imaš razkopano, pa naj ti sama pospravi, če pa sama ne pospraviš, te pa itak ne moti, kajne!?
LP
Mimika
Morda ne bi bilo napačno da se stvari lotiš s kančkom prebrisanosti :))
v tem času ko so vlomi vsepovsod, vsak dan …. nihče več ni čisto varen …. in tukaj imaš idealen izgovor za zamenjavo vrat, ključavnice itd. (morda tako kot jo je predlagala *zvezdica** – res ni slaba ideja….
… druga možnost pa je da vzameta njuno stanovanje v najem z možnostjo spreminjanja …. čisti računi, dobri prijatelji … pa še ključavnico potem brez problemov menjaš
LP
ne rabiš biti ravno doma v pravu, da bi tole razumel. če si ti lastnik nečesa in daš nekomu drugemu to stvar v uporabo, to pomeni, da jo ta lahko uporablja, čeravno ni njen lastnik. če nimate v pogodbi zaznamkov o tem, kdaj in kako moževi starši to stanovanje lahko uporabljajo, ga pač lahko uporabljajo, ko ga pač hočejo uporabljati.
kar omenja ariadne…citiram”da če moževima staršema kdaj zagusti v življenju, imata pravico, da se vselita v to stanovanje.”…. to bi morali v pogodbi formulirati kot “da se lahko kadarkoli pod temi in temi pogoji vselita nazaj v to stanovanje in na njem prijavita stalno prebivališče”, tako nekako.
samo BERITE kar PODPISUJETE, ljudje.
se mi zdi, da bi s kakšno menjavo ključavnic gladko pogorela na sodišču, da osebnih zamer ipd niti ne omenjam.
Meni so starši dali v uporabo zgornje nadstropje (podarili šele čez nekaj let, s prepovedjo odtujitve in obremenitve). Ja, so hodili na ‘obiske’ kar dolgo, pa še priznali niso.
Potem sem eneparkrat pustila stanovanje razmetano, in je moj triletnik ko smo prišli domov, komentiral: ‘kak majo, babi rekla, kak majo…’
Od tistega trenutka smo bili rešeni nenapovedanih obiskov!
janis napisal:
> Ariadne, ti pa nisi ravno doma v pravu, a? Očitno se ti sanja
> ne, kaj zaobsega pravica uporabe, zato bodi tiho, preden boš s
> svojimi butastimi nasveti komu nakopala tožbo na glavo.
vsekakor ne zaobsega tega, da hodiš v stanovanje in delaš lastniku stroške s tem, da kličeš s stacionarnega telefona na mobitel.
janis, pa še nekaj
res je, da nisem študirala prava in da mogoče ne vem vseh stvari, ampak pravo in logika imata za moje pojme dosti skupnega. In to, kar je opisala penasta, nima nobene logike.
Obstaja namreč institut, ki se mu reče zloraba pravice. In to, kar se dogaja v tem primeru je točno to, namreč zloraba pravice.
Citat:
Za dejanski stan zlorabe pravic so značilne tri prvine:
– da nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, kjer njegovo ravnanje presega meje upravičenosti (npr., ko imetnik stanovanjske pravice odlaša s preselitvijo v hišo)
– da je nastal konflikt dveh pravic, ki se med seboj izključujeta (npr., ko vodni upravičenec jemlje vodo spodnjemu vodnemu upravičencu)
– kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena (da subjektovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakemu obsegu tudi drugemu dopušča pripadajočo pravico)
konec citata
P.S.
tvojega načina komuniciranja pa ne bi komentirala
ne gre se za stroške telefona. nenehno nenapovedano vstopanje v stanovanje predvsem takrat, ko lastnikov ni doma je zloraba pravice do souporabe. Če bi šla na sodišče, bi dosegla najmanj to, da se bolj natančno opredeli, v kakšnih pogojih lahko uporabljaš stanovanje, pod kar smatram predvsem to, da se najaviš vsaj kak dan prej.
Nenapovedano vstopanje v stanovanje, na katerem imaš dosmrtno pravico uporabljat (in spreminjat) ni nobena zloraba pravice do souporabe.
Če bi šla na sodišče, bi sodišče najprej ugotavljalo, kako lahko penasta in njen mož sploh uporabljata stanovanje, saj je lastnik pravico do uporabe in spreminjanja v pogodbi odstopil dosmrtno moževim staršem.
Poleg tega se penasta nima kaj usajat, saj ni nobena lastnica, (čeprav smatra stanovanje za svoje). Če bi bila lastnica, bi darilno pogodbo tudi sama podpisala in tudi vedela kaj piše v njej že pred veljavnostjo pogodbe, tako pa sama pravi, da jo je videla šele kasneje. Lastnik je mož, penasta nima pri lastništvu stanovanja nič zraven, lahko je le vesela, da zastonj uporablja tuje stanovanje pod pogoji ki so bili dogovorjeni med starim in novim lastnikom stanovanja.
Lastništvo stanovanja ni pomembno, če imajo starši še vedno lastniško pravico, to ne pomeni, da imajo pravico do uporabe.
Meni se zdi zelo neprimerno, da drugi hodijo v stanovanje, v katerem živiš, je vseeno, če je to najemniško, podarjeno ali kaj drugega.
Jaz dovolim staršema, tašči in tastu pa nikakor ne. Tu bi bilo treba iskati vzroke in posledice. Če smatraš nekoga za svojega in ne pričakuješ kritik od njega, ti je vseeno, sicer ne.
*****Ko bom jaz svojemu otroku podarila stanovanje, ga bom takrat, ko mu ga bom lahko brezpogojno. In mu ga tudi bom.*****
Predno boš svojim otrokom podarjala stanovanje ga boš morala najprej sama pridobit, tako da bo samo tvoje. Do tedaj pa je tvoje dobro srce samo prazna črka na ekranu, skratka prazne obljube, ki jih po vsej verjetnosti nikoli ne boš izpolnila.
megaboj,
tvoje izjave nimajo nobene logike. Ali naj bi po tvojem midva z možem živela vsak v svojem bivališču. Da ne bi slučajno parzitsko uporabljala zastonj tuje stanovanje. Čeravno se zaenkrat sicer razumeva in imava skupaj tudi otroka. Torej smo družina. In že najman zaradi tega razloga se bom “usajala”, kot ti temu praviš. In kot jaz pravim: meni ni tega treba. Jaz sem tu zato, ker je tako želel moj mož. Vendar želim, da se upošteva tudi moje počutje in moje želje. Sicer nimam tu kaj delati.
a bi bila penasta tudi, če bi tvoji starši prišli v stanovanje med vajinim dopustom????
Sicer pa nimaš biti kaj penasta, če si lastiš stanovanje, ki ni tvoje v nobenem primeru!
No, pa še nasvet: te težave, ki te tarejo, se da rešiti vse s pametnim pogovorom, ne pa s stvojo histeričnostjo in postavljanjem ultimatov!
p.s. kam pa imaš namen oditi morebiti čez dve leti ko se izteče ultimat?
K svojim staršem? :)))
Jaz bi na tvojem mestu vzela pogodbo in jo nesla odvetniku ter riskiraj tistih par tisočakov za pravi pravni nasvet. Skoraj nelogično, da se lahko kdo sprehaja kar tako po tvojem stanovanju ne glede na pogodbo, ki sta jo podpisala, je zagotovo kakšna omejitev. Če si najemnik, ti lastnik prav tako ne sme hodit v stanovanje. V pogodbi je zagotovo opredeljeno kakšen je vajin status. Jaz mislim, da celo onadva kršita pogodbo. Da, če sta poročena je tudi tvoje stanovanje.
N