pravica drugih do uporabe vašega stanovanja
Zakaj ni logično? Če bi ti recimo podedovala hišo po starših in bi se kasneje ločila ali bi bilo zate logično da bi tvoj bivši mož pobasal pol tvoje hiše???
Skupno premoženje je tisto kar je bilo skupaj ustvarjeno v času zakonske zveze (kamor pa ne spada dedovanje in podarjeno premoženje…)
Sicer pa si preberi zakon, če meni ne verjameš.
*****tvoje izjave nimajo nobene logike. Ali naj bi po tvojem midva z možem živela vsak v svojem bivališču. Da ne bi slučajno parzitsko uporabljala zastonj tuje stanovanje. ******
Nisem jaz rekel, da bi morala živet ločeno. O odselitvi čez dve leti groziš ti in mu postavljaš ultimate.
****Čeravno se zaenkrat sicer razumeva in imava skupaj tudi otroka. Torej smo družina. ******
In kako bo izgledala ta skupna družina ko poteče tvoj ultimat, in če se mož ne bo uklonil tvojim zahtevam in izselil iz svojega stanovanja?
******Jaz sem tu zato, ker je tako želel moj mož. Vendar želim, da se upošteva tudi moje počutje in moje želje. Sicer nimam tu kaj delati.*****
Tudi mož ima svoje želje. In mož želi da ostaneta tu, da se kregaš z njegovomi starši, on kot lastnik tudi ne misli podit starše iz stanovanja ki so mu ga podarili. A njegove želje pa nič ne štejejo?
Še enkrat ponavljam nasvet. z lepo besedo in prošnjo boš lahko dosegla, da moževi starši ne bodo hodili v stanovanje, z kregom in postavljanjem ultimatom pa nikoli.
*****Skoraj nelogično, da se lahko kdo sprehaja kar tako po tvojem stanovanju ne glede na pogodbo, ki sta jo podpisala, je zagotovo kakšna omejitev*****
Kot prvo, stanovanje ni njeno temveč od moža. Mož kot lastnik pa staršem dovoljuje obiske, kar je tudi dolžan storiti po pogodbi.
******Če si najemnik, ti lastnik prav tako ne sme hodit v stanovanje.*****
V tem primeru je pa ravno obratno. Penasta misli da najemnik ne sme hoditi v stanovanje, ki ga ima v najemu po dosmrtni pogodbi. Hmm. da malo razmislimo kdo je kaj v tej zgodbi. Lastnik je mož, samostojno, brez penaste. Po pogodbi je dal dosmrtno pravico uporabe (in spreminjanja) stanovanja svojim staršem, in za to pravico uporabe je dobil nekaj plačano. Kaj je dobil? odgovor je stanovanje. Torej lahko starše lahko smatramo kot najemnike.
Ker pa stanevanje sama ne uporabljata, sta dovolila – brez pogodbe če razumem brezplačno uporabo stanovanja penasti in njenemu možu. Torej je penasta kvečjemu podnajemnik brez pogodbe, mož tudi, ampak mož je obenem še lastnik.
*****V pogodbi je zagotovo opredeljeno kakšen je vajin status.****
Grem stavit, da ime penasto v pogodbi ni niti omenjeno, kaj šele da bi ji priznali kak status.
****Jaz mislim, da celo onadva kršita pogodbo.*****
Jaz pa mislim da ne. Lahko bi se tja preselila celo za stalno, pogodba jima to dovoljuje. In to pravico sta plačala s stanovanjem.
****Da, če sta poročena je tudi tvoje stanovanje. ****
Uff kakšna zmota. timi ima popolnoma prav. To je moževo stanovanje ki nikakor ni skupno premoženje.
No, Ariadne, pa razčistimo nekaj.
Pravo in logika imata precej skupnega, ja. Ampak logično razmišljanje je najprej sposobnost, ki ti mora biti dana, hkrati pa mora biti podkrepljena še s pravnim znanjem. In velikokrat ljudje, ki so zelo ponosni na svojo “zdravo pamet”, dajejo butaste pravne nasvete, ker pač poznajo pravne osnove samo napol ali pa še toliko ne.
Pravica dosmrtne uporabe tuje stvari (v tem primeru stanovanja) je služnost, ki OMEJUJE lastninsko pravico na stvari, ki je sicer absolutna (pravica uporabe in zlorabe). Tujo stvar sme užitkar uporabljati na katerikoli način želi, le da pri tem ne povzroča škode lastniku stvari na stvari sami. Ta pravica ugasne s smrtjo upravičenca in ni podedljiva. Obstoj služnosti beleži zemljiška knjiga in normalno ima tako stanovanje na trgu tudi manjšo vrednost.
Torej, na kratko: služnost na stanovanju pomeni, da ima užitkar pravico kadarkoli (ja, brez dogovora z lastnikom) vstopiti v stanovanje, ostati v njem toliko časa, kolikor mu paše in se vanj tudi naseliti, kadarkoli mu paše in za kolikor časa mu paše brez potrebe po dovoljenju s strani lastnika. To ni nobena zloraba pravice, ampak uveljevljanje pravice. Zloraba pravice bi bila recimo, če bi možev oče prišel v stanovanje z macolo in vse razbil, ker nima pravice uničenja tuje stvari, čeprav ima na njej služnost.
Toliko v tvojo vednost, Ariadne. In verjemi: ko bo k tebi vsak dan prišlo toliko in toliko ljudi – ki so lahkoverno nasedli “pravnim nasvetom” raznih “dobronamernih” znancev brez vsake pravne izobrazbe in zato pokasirali tudi milijonske stroške, boš brez pomisleka vsakega takega pametnjakoviča, ki si na račun tuje nevednosti bilda ego, lepo poslala v tri p.m.
Kaj si mislim o ljudeh, ki si bildajo ego s tem, da druge tunkajo v nesrečo, pa verjemi, močno presega vse, kar si ti kobajagi misliš o moji komunikaciji.
Ni v moji navadi ampak tokrat bom rekla na glas – si ena navadna rit.
S to svojo peno preveč pljuvaš okoli.
Ne vem zakaj nisi pred podpisom stokala in se penila – oh saj ni treba , si bova že sama poiskala svoj dom in tako tralalalala
Če ti je tako hudo, res ne vem kaj še počneš v tujem stanovanju. Očitno si tako iznajdljiva, da si v času, ko uživaš tuje žulje že toliko našparala, da se boš vsak čas preselila NA SVOJE.
O ljubezni do moža pa sploh ne vem, če bi kaj komentirala. Izsiljevanje je eden izmed mnogih znakov, ki napovedujejo ravno nasprotno.
Če te moti, da lastnik občasno stopi v stanovanje, je to samo izgovor.
Nehaj se peniti in raje spokaj.
srečno na svojem in z drugim, ki te bo pripravljen poslušati, saj nikoli ne boš z ničemer zadovoljna
megaboy, petra, strehca, tiffany in ostali, ki nameravate pljuvati
1. !!!!!! NIKOMUR ne odrekam pravice uporabe stanovanja. Bivši lastniki imajo pravno (in moralno) pravico, da stanovanje uporabljajo. Tudi v času moje odsotnosti. Sporno pa se mi zdi, da niso bili pogoji jasni pred obnovo stanovanja. Tudi ne pritiskam na moža, da bi se s starši karkoli dogovarjal o zmanjšanju uporabe ali kaj podobnega.
Ne vem kje si prebral, da stanovanja midva z možem ne uporabljava.
Midva v njem ŽIVIVA.
2. NE ŽELIM pa živeti na način, ko ima nekdo pravico kadarkoli (tudi nenapovedano) vdreti v mojo zasebnost. To je ključno v tej zgodbi.
Če se začno odklepati vhodna vrata, brez najave, brez zvonca, smatram to za vdor. Pa naj bo kjerkoli, v tujem stanovanju, ki ga z vso pravico in SOGLASJEM mojega moža, ki je lastnik le tega (če že hočete tako opredelitev), ki ga uporabljam, hotelu (če je na vratih ne moti)…
3. tisti, ki pristajate na takšen špil, bi se morali vprašati, zakaj se s tem strinjate. Ali niste imeli možnosti živeti drugače, ali pa tukajle na forumu samo teoritizirate (kar je najlažje), ker ne veste, kaj v praksi to pomeni in kako izgleda. Tisti, ki imajo v domači hiši na voljo celo nadstropje, pa so raje na svojem, veliko manjšem, včasih najetem stanovanju to dobro vedo. Poznam tudi 40-letnike, ki živijo v stanovanju v bloku s starši. Ena soba za starše, druga soba za družino z otroci. Ker jim je bilo večino časa to bolj udobno. Kosilo kuhano, ko prideš iz službe, stroški deljeni…
Cena. Za moje pojme nesprejemljiva. Za druge – kakor kdo.
4. Petra – stanovanja si ne lastim. In tudi histerije tu ni nobene. Imam pač dovolj in to sem jasno razložila možu. Se ti ne zdi, da se da to brez histerije?
Čez dve leti bova šla v najino stanovanje. Tudi s krediti. Varčujeva že ves čas, da bi enkrat šla na svoje. Sedaj sva ta čas natančno opredelila. Finančno bo težje, ampak bo pa prej. V življenju mora pač vsak sam opredeliti, kje je pripravljen za kompromise in kje ne.
Če ne bi šlo drugače – bi šla nazaj v MOJE stanovanje, ki sem ga SAMA kupila. Ki pa je sedaj zasedeno z MOJIM bližnjim sorodnikom, ki mu (mimogrede) ne zaračunavava najemnine. In ga tudi ne namerava vreči iz stanovanja.
5. stanovanje je moževo in v primeru ločitve ostane možu. Tu pravno ni nobene dileme. Deli se samo vložek investicijo.
še za tebe, tiffany
Moževi starši so toliko situirani, da so lahko še v času svojega življenja vsem svojim otrokom vsakemu podarili kako nepremičnino. Sicer različne enote, ampak recimo teoretično približno enako. Kakor vem, nima nihče v pogodbi kake klavzule o uporabi…
Me prav zanima kdo bi takšno darilo od vas zavrnil.
Janis, hvala za razlago… ob spodaj prebranem se mi poraja vprašanje, čemu potem podaritev stanovanja? Me kar srh spreletava ob misli, da bi se KDORKOLI v času naše odsotnosti in brez naše vednosti sprehajal po stanovanju…
” Pravica dosmrtne uporabe tuje stvari (v tem primeru stanovanja) je služnost, ki OMEJUJE lastninsko pravico na stvari, ki je sicer absolutna (pravica uporabe in zlorabe). Tujo stvar sme užitkar uporabljati na katerikoli način želi, le da pri tem ne povzroča škode lastniku stvari na stvari sami. Ta pravica ugasne s smrtjo upravičenca in ni podedljiva. Obstoj služnosti beleži zemljiška knjiga in normalno ima tako stanovanje na trgu tudi manjšo vrednost.
Torej, na kratko: služnost na stanovanju pomeni, da ima užitkar pravico kadarkoli (ja, brez dogovora z lastnikom) vstopiti v stanovanje, ostati v njem toliko časa, kolikor mu paše in se vanj tudi naseliti, kadarkoli mu paše in za kolikor časa mu paše brez potrebe po dovoljenju s strani lastnika. To ni nobena zloraba pravice, ampak uveljevljanje pravice. Zloraba pravice bi bila recimo, če bi možev oče prišel v stanovanje z macolo in vse razbil, ker nima pravice uničenja tuje stvari, čeprav ima na njej služnost. “
Do zdaj sem samo brala, ampak zdaj bom pa še nekaj napisala. Vsi lepo pleteničite o pravnih razlogih, ki staršem dovoljujejo pravico, da kadar koli vkorakajo v stanovanje penaste in njenega moža. In o tem, kako prekleto sta lahko srečna, ker sta dobila stanovanje podarjeno in kakšna ugodnost je to in da za ceno tega, pa si res vzameš pol urce na dan, pospraviš kuhinjo in postelješ posteljo. Bla bla …
Zdaj pa povsem iskreno razmislite pri sebi, pa ne rabite niti odgovarjati: kako pa bi se vi počutili, če nikoli ne bi vedeli, kdaj bo v stanovanje, v katerem živite, stopil lastnik, v tem primeru moževi starši?? Pri zaklenjenih vratih! In si predstavljate, da sta z možem prav v tistem trenutku sredi seksa? Ali pa si penasta vstavlja tampon? (mimogrede: da ne bo kdo pameten, da se to počne samo v kopanici, ker to ni tako!!). Ali pa sta z možem pravkar sredi prepira? Vemo, da imamo vsi tudi zasebne stvari, za katere pač ne želmo, da so drugi o njih seznanjeni, še najmanj pa tašča in tast. Kako bi se počutili, če bi tašča, medtem ko ste na dopustu, brskala po vaših osebnih stvareh in našla npr. vibrator ali japonske kroglice?? Zlobna tašča bi se kdaj kasneje prav gotovo zgražala na ta račun, čeprav je oboje povsem normalna stvar.
To je samo nekaj kočljivih situacij.
Vse to sprašujem tako s čisto žilvjenjske, ČLOVEŠKE plati! Kako dolgo bi bili sposobni tolerirati nenehne nenapovedane vstope staršev oz. lastnikov?
Zase vem, da ne prav dolgo. Vsekakor bi se zmožem temeljito pogovorila, mu argumentirano predstavila svoje strahove, pomisleke in občutke. Vsekakor bi sledil tudi temeljit pogovor s taščo in tastom. Če ne bi šlo drugače, bi ju kar konkretno vprašala, kako bi se počutila, ko bi enkrat vstopila v stanovanje, v predsobi pa bi midva z možem seksala, ker bi nama tisti hip pač tam pasalo.
Penasta, menim, da moraš tašči in tastu pojasniti svoje občutke, ker če jih ne, morda za tvoje težave sploh ne vesta!!!
Moje osebno mnenje je, da sta tašča in tast kljub radodarnosti precej vsiljiva, precej neuvidevna in morda kdaj tudi nesramna. Tudi meni in možu so njegovi starši kupili stanovanje, pa jim niti enkrat samkrat ni padlo na pamet, da bi prišli nenapovedani na obisk, kaj šele, da bi želeli imeti ključ!!! Morda boste rekli, da imava pač srečo. Jaz menim, da to ni sreča, to je normalen človeški odnos. Res je, da tudi midva ne prideva k njim NIKOLI nenapovedana, vsaj pokličeva prej, da bova čez eno uro pri njih. Pa čeprav so to njegovi starši in njegov bivši dom. Enako velja za moje starše.
Kakor koli, kljub vsem pravni razlogom, da se imajo starši glede na pogodbo pravico kadar koli v njunem stanovanju celo naseliti, se meni zdi, da je potrebno upoštevati tudi čoveško plat.
Zdi se mi zelo nesramno, ko obtožujete penasto nehvaležnosti. Veste na kaj me spominja ta primer z njeno taščo in tastem? Kot da bi otroku podarila čokolado, potem pa mu rekla, da jo lahko je samo takrat, ko mu jaz dovolim!!! Mislim halo??? Če ne želim, da otrok je čokolado, mu je sploh NE PODARIM!!!! Pri teh starših, ki so dali stanovanje sinu, hkrati pa si izgovorili uporabo kadar koli želijo, se mi zdi, kot da imajo potrebo, da jih ljudje obravnavajo kot neskončno hvaležne, hkrati pa so “revčki ubogi, ker imajo tako nesramno in nehvaležno snaho”!!
To je pač moje mnenje.
Pozdravček vsem … Sončica