Tako ti to dojemaš v zrcalu tvoje podobe. Odstrani filter lastne grabežljivosti in še enkrat poskusi nepristransko prebrati, kaj je napisala avtorica. Odtujena brata, ki nimata dobrih odnosov in ne marata očeta. Obiščeta ga 2x letno. Oče pravi, da ima samo avtorico in edino nanjo se bo lahko zanesel, ko bo bolan. Avtorica mu marsikaj pomaga – zakuri, skuha, pospravi. Vsak dan je pri njemu.

In ti si iz tega razbral-a, da avtorica preži na očeta, ga čustveno indoktrinira in je najbolj pohlepna. Zazri se vase in razmisli, kakšen-kakšna oseba si ti sama.
[/quote]
Kaj pa mi vemo, zaradi česa sta se sinova odtujila od očeta in zakaj ga tako redko obiskujeta.
Morda ju oče ni maral, ju je zanemarjal, zlorabljal, morda je že od malega preferiral tole hči, ji nudil vse, kar ni nudil sinovoma.
Kar vemo je le, da hči odsotnost sinov spreminja v svoj prid.

Se opravičujem zaradi zlorabe nicka, tole zgoraj sem napisala jaz, še dobro da res, ampak me je robotsko preverjanje čisto zmedlo, veliko dela je s tem.
[/quote]

kjer ni folžije, je za vse dost, tako da kar uporabljaj nick. do konca itak ne bomo prišli

Preveč je primerov od staršev odtujenih in med seboj skreganih sorojencev. Zelo malo pa je primerov, ko je volja lastnikov premoženja prvo to urediti, pa potem svoje premoženje razdeliti.

Vse se da, če je prav(n)a volja.
[/quote]

Ja kr neki no. Če se odrasli bratje in sestre ne morejo med sabo, pa to res ni problem staršev. Spet zgleda svojo situacijo projeciraš na vse druge. In poleg tega, njihovi medsebojni odnosi tukaj nimajo nobene zveze. Kdor hoče pomagat, pomaga. Smo imeli tak primer v soseščini, ko brat ni sestre spustil v hišo, da bi prišla pomagat mami. Je našla druge načine, ko ga hebe, butlja. On seveda mami ni NIČ pomagal, samo zajebavat je znal in grenit življenje.
Sestra je tudi skozi okno lezla, da je prišla v hišo.

Kaj pa mi vemo, zaradi česa sta se sinova odtujila od očeta in zakaj ga tako redko obiskujeta.
Morda ju oče ni maral, ju je zanemarjal, zlorabljal, morda je že od malega preferiral tole hči, ji nudil vse, kar ni nudil sinovoma.
Kar vemo je le, da hči odsotnost sinov spreminja v svoj prid.
[/quote]

Za koliko obnemoglih svojcev si ti v lajfu že skrbela?

Moja mama je pomagala ostareli teti več kot 10 let, podedovali so vsi enaki, tudi tisti, ki niti enkrat letno niso prišli naokoli. Nujno oporoka.

eh ti ves čas mešaš zraven neke svoje predstave. Po tvoje bi moral ata plačevati za vsak obisk, oziroma bi se vsak obisk očeta odštel od dediščine in bi dediščino dejansko pridelali. Bistvo dediščine pa je v glavnem v tem, da nekomu nekaj iz lufta pade, ker se je rodil točno določeni osebi.
Oče bi rad dal več hčeri, torej naj se posluži legalnih pravnih elementov, ki mu to omogočijo.
[/quote]

Pošteno bi oddelali odplačni posel, če bi se sorojenci med seboj dogovorili koliko katerega stane neko dejanje v korist njihovega očeta.

Izpostavljena sta dva problema, ki pa sta med seboj povezana

1. kdo od otrok bo z delom in morda tudi finančno poskrbel za ostarelega očeta;

2. kako se bo dedovalo

1. Nič nisi napisala koliko je star oče in koliko je že obnemogel. Prevzem skrbi nad ostarelim staršem, je po svoji naravi odplačen pravni posel, premoženje s katerim starš otroku plača za oskrbo, pa ne gre v zapuščino. Pri pogodbah o preužitku oziroma preživljanju do konca življenja, pa se lahko kasneje pojavi problem, ko otrok, ki se je zavezal poskrbeti za starša, ne zmore doplačevati domske oskrbe, ko se pojavi. V takih primerih država otrokom odmeri njihov delež, ki ga morajo prispevati, pogodbo o preužitku pa je na podlagi tega mogoče razveljaviti.

2. dedovanje (kar ostane po plačilu oskrbe ostarelega človeka) se po zakonu deduje po enakih delih, vendar pa lahko starš v oporoki zapiše, da s kakšnim od otrok ni imel stika, zaradi iracionalnega naprdka otroka, ter da mu ne mu iz tega razloga ne pripada več kot nujni delež.

in kaj je tvoja mama pričakovala? Plačilo za pomoč? Bi pač računala teti za opravljene storitve ali zahtevala kakšno pogodbo.

Ja kr neki no. Če se odrasli bratje in sestre ne morejo med sabo, pa to res ni problem staršev. Spet zgleda svojo situacijo projeciraš na vse druge. In poleg tega, njihovi medsebojni odnosi tukaj nimajo nobene zveze. Kdor hoče pomagat, pomaga. Smo imeli tak primer v soseščini, ko brat ni sestre spustil v hišo, da bi prišla pomagat mami. Je našla druge načine, ko ga hebe, butlja. On seveda mami ni NIČ pomagal, samo zajebavat je znal in grenit življenje.
Sestra je tudi skozi okno lezla, da je prišla v hišo.
[/quote]

Avtorica nikjer ne piše, da je vsaj poizkušala.

Osebno nimam nikakršnih tovrstnih izkušenj, niti jih ne bo v bodoče.

To je pa res samo tvoje mnenje. Nič vsem enako ampak več tistemu, ki za starše skrbi in jim pomaga. Ti pa, razen, da kdaj pokličeš, ne narediš nič, dobila bi pa rada enako. NISI poštena!

njegovo voljo se da izpodbijati, kakor tudi pogodbo o preužitku.
[/quote]

Pogodbo o preužitku lahko izpodbijaš, nikoli je pa ne izpodbiješ. Videno velikokrat 🙂

Pošteno bi oddelali odplačni posel, če bi se sorojenci med seboj dogovorili koliko katerega stane neko dejanje v korist njihovega očeta.
[/quote]

Sem te že vprašala. Na koliko ocenjuješ leto dni svojega življenja, ki bi ga žrtvovala za nego svojca, čeprav seveda ne bi zanj namenila vseh 24 ur v dnevu, ne bi pa mogla nikamor od doma, niti za vikend, niti za dopust. Ali lahko postaviš ceno letom življenja, ki jih posvetiš obnemoglemu svojcu? Ali se ti zdi plačilo na uro nemara dovolj tudi v tem primeru? Okej, dve uri na dan, tisto, da ne moreš nikamor na lepše in na dopust, da so zato prikrajšani tudi mož/žena, otroci, prijatelji bi pa obračunala kako?
Ti skratka flancaš neživljenjske traparije, zato v pravu to sploh ni tako opredeljeno. Poleg tega oče lahko s svojim premoženjem tako ali tako naredi, kar želi – nekateri ga zapišejo cerkvi, bolnici, drugi ustanovi, čeprav niso z njo imeli nič in ni bilo obračuna ur dela. Mislim, kako sploh prideš na tako zblojeno idejo? Od kod si to snela?

Avtorica nikjer ne piše, da je vsaj poizkušala.

Osebno nimam nikakršnih tovrstnih izkušenj, niti jih ne bo v bodoče.
[/quote]

Kaj bi po tvojem morala poskusit? Za odnose so odgovorni vsi. Ona se je pač odločila tako, kot se je. In kaj ima to pravzaprav veze? Ona hodi k očetu in skrbi zanj. Ne živi z njim, torej je dostop do očeta svoboden, neomejen. Če bi njegova sinova želela, bi lahko kadarkoli prišla k njemu, ker na to sestra nima popolnoma nobenega vpliva.
Kaj bi torej po tvojem ona morala storit? Se odpeljat po brata, ga zapret v prtljažnik, zvezat in nato na ramenih odvlečt v očetovo hišo?

Da povem, kako je bilo dogovorjeno pri nas. Sestra si je uredila stanovanje v hiši staršev in je živela z njimi. Že precej zgodaj smo se dogovorili, da bo hiša njena, ona pa se zaveže, da bo vzdrževala hišo in skrbela za starše, ko bo treba.
Ko je bilo treba, sem jaz sicer hodila vsak vikend k staršem, poleti kak teden dopusta, vse praznike itd, približno dve leti, pred tem sem tudi hodila predvsem pomagat, ne več na obiske, vendar ni bilo tako nujno. Ampak jasno, da je bil prispevek sestre veliko večji in da je imela bolj naporno. Jaz sem dobila približno četrtino dediščine, torej nujni delež. Meni se je zdelo pošteno.

Če bi bilo treba plačevat domsko oskrbo, bi pa tudi jaz prispevala polovico. S sestro sicer nisva v bleščečih odnosih.

To je pa res samo tvoje mnenje. Nič vsem enako ampak več tistemu, ki za starše skrbi in jim pomaga. Ti pa, razen, da kdaj pokličeš, ne narediš nič, dobila bi pa rada enako. NISI poštena!
[/quote]
Ja seveda. Tvoja sestra/brat sta dvajset ali trideset let stiskala in odplačevala kredit za tisto luknjo, ki jo imata. Ali pa živita kot gosta v hiši staršev svojega moža/žene in se jima lahko zgodi, da ju jutri vržejo na cesto. Ti pa misliš, da je par voženj k zdravniku in malo brisanja riti vredno za eno celo hišo? Visoko se ceniš; očitno imaš urno postavko kot nobelovec. Da ne govorimo o tem, kako so ti pazili otroke in kuhali in prinašali solato in sveže piške v hladilnik, medtem ko so bili sorojenci vse odraslo življenje za vse sami. Na koncu jih bojo pa še terjali za plačevanje doma za starše, ki jim niso zadnjih štirideset let prispevali niti dinarja, tebe so pa pedenali spredaj in zadaj in dali zraven za tisti avto pa za položnice …

To je pogled z druge strani in toliko o poštenju. Vse je odvisno od tega, kako gledaš in kaj hočeš videti. Če se začnemo iti, kaj je bolj pravično, ne bomo nikoli nikoli prišli do konca. Vsak vidi svojo plat in si zatska oči pred platjo drugih. Seveda, če pa gre za par deset jurjev in navzgor. Zato pa imamo zakone, ki pravijo, da se premoženje staršev deli med zakonce in otroke, če pa starši želijo deliti kako drugače, lahko napišejo oporoko. Tisti, ki je ostal doma, pozna zakone in zaradi njegovih idej o tem, kaj “je pravično”, se ne bojo spremenili. Sama si se odločila, ne zdaj zahtevatoi denarja za to in se imeti za boljšo od drugih ljudi.

Oče naj napiše oporoko, brez tega ne boš nič več od bratov dobila. Po oporoki bosta brata sicer dobila nujne deleže, ampak manj kot ti. Čisto nič spornega ni na tem, je pa treba zrihtat, dokler je oče še živ.

Torej namesto razglašanja okoli, koliko bo komu dal, naj zadevo napiše na papir, pa ne bo problema.

Ampak mogoče je tudi fotr take sorte, da se rad samo petelini, da bi se zagrebli zanj, naredil pa ne bo nič. Veliko starih je takih.

Sem te že vprašala. Na koliko ocenjuješ leto dni svojega življenja, ki bi ga žrtvovala za nego svojca, čeprav seveda ne bi zanj namenila vseh 24 ur v dnevu, ne bi pa mogla nikamor od doma, niti za vikend, niti za dopust. Ali lahko postaviš ceno letom življenja, ki jih posvetiš obnemoglemu svojcu? Ali se ti zdi plačilo na uro nemara dovolj tudi v tem primeru? Okej, dve uri na dan, tisto, da ne moreš nikamor na lepše in na dopust, da so zato prikrajšani tudi mož/žena, otroci, prijatelji bi pa obračunala kako?
Ti skratka flancaš neživljenjske traparije, zato v pravu to sploh ni tako opredeljeno. Poleg tega oče lahko s svojim premoženjem tako ali tako naredi, kar želi – nekateri ga zapišejo cerkvi, bolnici, drugi ustanovi, čeprav niso z njo imeli nič in ni bilo obračuna ur dela. Mislim, kako sploh prideš na tako zblojeno idejo? Od kod si to snela?
[/quote]

Piši kar hočeš, jaz v osnovi dvomim v avtoričine poštene namene. Mi tukaj smo zadnji v vrsti kompetentnosti razsojanja kaj je v njihovem primeru prav in kaj ne. Prva pa njena sorojenca. Možnosti je neskončno, od mediacije preko prošnje očetu naj se sam zmeni z sorojencema, do tožbe. Nenazadnje obstaja tudi možnost odločitve, da avtorica ravna tako kot sorojenca.

Seveda pa mnogi narjare ribarijo v kalnem, in iščejo potrditve za pravilnost svojih dejanj v virtualnem svetu.

A veš, po čem se loči tisti, ki bi nekomu rad nekaj dal, od tistega, ki samo govori, da bi nekomu rad nekaj dal? Po tem, da prvi stopi do notarja in uredi, drugi pa pač govori. Tale ata verjetno nima nobenega namena hčeri dati kaj več, je pa ugotovil, da se mu hudičevo splača od časa do časa to ponavljati, potem ga pa itak ne bo več.

To je pa res samo tvoje mnenje. Nič vsem enako ampak več tistemu, ki za starše skrbi in jim pomaga. Ti pa, razen, da kdaj pokličeš, ne narediš nič, dobila bi pa rada enako. NISI poštena!
[/quote]

Živiš na drugem koncu DRŽAVE in mamo vidiš dvakrat na leto? Kako pa potuješ do nje, s kočijo ali po romarskih poteh?
Koper- Lendava: 300 km, dobre tri ure vožnje….vse ostalo je še bližje.

Živiš na drugem koncu DRŽAVE in mamo vidiš dvakrat na leto? Kako pa potuješ do nje, s kočijo ali po romarskih poteh?
Koper- Lendava: 300 km, dobre tri ure vožnje….vse ostalo je še bližje.
[/quote]

Jaz živim 10 km stran od mame pa se morda vidiva 1 x na dva meseca. To je žal davek na naše službe in obveznosti, ki jih imamo. Jaz deli končujem okrog 18 ure in hitim domov k šolarjem. Trenutno še ne rabi pomoči. Morda se jo tidi malo izogibam, saj pridem iz obiska psihično uničena ker ne razume kako se zdaj živi. Ona je delala v tovarni od 6-14 ure 5 min stran od doma. Za to delo je bilo takrat 5 delabcev, danes sta eden ali dva. In potem mi nekaj pametuje.

Piši kar hočeš, jaz v osnovi dvomim v avtoričine poštene namene. Mi tukaj smo zadnji v vrsti kompetentnosti razsojanja kaj je v njihovem primeru prav in kaj ne. Prva pa njena sorojenca. Možnosti je neskončno, od mediacije preko prošnje očetu naj se sam zmeni z sorojencema, do tožbe. Nenazadnje obstaja tudi možnost odločitve, da avtorica ravna tako kot sorojenca.

Seveda pa mnogi narjare ribarijo v kalnem, in iščejo potrditve za pravilnost svojih dejanj v virtualnem svetu.
[/quote]

Daj nehaj trolati. Mi je šele zdaj kapnilo, da samo provociraš, ampak da ne bi slučajno kdo res mislil, da starše lahko še pred njihovo smrtjo tožiš za dediščino ali da se gre tukaj kdo mediacijo. Lastnik lahko svoje premoženje proda ali preda, komurkoli želi, ne glede na dediče. Obstajajo legitimna pravna sredstva za to.

Jaz živim 10 km stran od mame pa se morda vidiva 1 x na dva meseca. To je žal davek na naše službe in obveznosti, ki jih imamo. Jaz deli končujem okrog 18 ure in hitim domov k šolarjem. Trenutno še ne rabi pomoči. Morda se jo tidi malo izogibam, saj pridem iz obiska psihično uničena ker ne razume kako se zdaj živi. Ona je delala v tovarni od 6-14 ure 5 min stran od doma. Za to delo je bilo takrat 5 delabcev, danes sta eden ali dva. In potem mi nekaj pametuje.
[/quote]

Potem pa pač napišeš, da je po tvoji izbiri ne videvaš prepogosto, ne pa, da je več kot 2x letno ne moreš obiskati, ker živiš na drugem koncu žepne državice. In hkrati trdiš, da imaš enak odnos kot obe sestri, ki sta vsakodnevno pri njej.
Menim, da so tisti, ki skrbijo za obnemogle starše, najbolj razočarani, če jim sorojenci moralno ne priznajo tega truda.