Torej, tisti, ki ste poročeni in se se zaljubili v drugo osebo, kako nadaljujete s svojim trenutnim zakoncem? Moj zakonec je super oseba in odličen oče, vendar ne želim prizadeti njega in še posebej ne otrok, s tem, da ga zapustim. Bi pa želela, da imata vzor glede tega, kaj je pravi odnos, ki temelji na ljubezni.

Oba še nikoli nisva bila z nikomer drugim, skupaj sva že 20 let. Zelo težko je ostati, a še težje oditi, ko je med nama komaj kakšen problem. Zdaj pa se počutim zadušeno z njim, ni mi mar za intimnost in niti ne želim preživeti časa z njim. Včasih se mu namenoma izogibam in je že naveličan mojega “ne” za vsak intimen čas. Hudo mi je zanj, a še slabše se počutim zase. Spoštujem ga in skrbim zanj, vendar v sebi ne najdem ljubezni do njega. Z moškim, v katerega sem se zaljubila , trenutno praktično nisva v stiku, zato sem še bolj zaskrbljena, ko pomislim, da sem zaradi te zaljubljenosti, uničila čudovito povezavo z možem. Preživljamo družinski čas skupaj, saj imava skupaj otroke in jaz se smejim in igram z njimi, a v sebi se počutim prazno, v bistvu se pretvarjam. Ne vem, kako dolgo lahko še tako nadaljujem, minilo je 2 leti v tem istem kaosu, čeprav se je intenzivnost zmanjšala, je nekaj dni še vedno izjemno težkih.

Poskušam poskrbeti zase in se poskušam imeti rada, vendar se še vedno zdi lažno in prisiljeno. Naj nadaljujem z življenjem, kot je zdaj, bo bolje? hvala