Po zadnjem roditeljskem sestanku v tem šolskem letu, nas je večina staršev odšla še na skupno pijačo. Naši otroci so bili skupa 9 let, nekateri še dlje zaradi vrtca, zato se kar precej dobro poznamo. Beseda je nanesla med drugim tudi na darilo ob zaključku šolskega leta in ob zaključku osnovne šole. Moram povedati, da sem presenečena nad idejami nekaterih staršev, saj bodo otroci dobili darila vrednosti skoraj kot če bi imeli poroko. Pri naši hiši se s tem nikoli ni pretiravalo. Zadnji dan smo skupaj vedno odšli na pico na kakšen izlet ali na kakšno doživetje. Zdaj poslušam o dragih računalnikih, telefonih, skirojih, potovanjih in to celo od takih, za katere vem, da jim je vse skupaj velik finančni zalogaj. Ne vem no, a je tole vse skupaj skrenilo s prave poti ali sva midva z možem ostala ujeta v enem drugem času? Zaključek šole je samo ena prelomnica v življenju. Ne more biti za vsako prelomnico drago darilo, ali pač?

Moji niso nikoli nič dobili za spričevalo, pa so bili vedno odličnjaki. To se nam je zdelo edino sprejemljivo. Za diplomo so pa dobili par jurjev za darilo.

Jaz sem mojim za vsako 5tko obljubila denar,pa jih ni bilo veliko.

Jaz sem kot odličnjak dobil letno karto za bazen, vsake N-let novo kolo (če sem prejšnjega prerastel t.j. 2x v življenju sem dobil kolo) in obleko in zvezke/učbenike za naslednje leto. 🙂 Je pa res da včasih ni bilo ravno full moderne tehnike, ampak dvomim da bi jo dobil. Moji precej mlajši sorojenci, niso veliko boljše odnesli z darili, čeprav so PCji in prvi GSMi že bili na voljo.

Naš je dobil za zaključek OŠ nov iphone predzadnji model, za maturo novo uro, ne pametno, tisto navadno samo malo boljšo, za diplomo potovanje in za doktorat stanovanje.

Se nam zdi primerno za vsako prelomnico. Ko se je poročil, sva krila catering.

Ljudje imamo pač različne vrednote in načine življenja. Moji ne dobijo daril. Gremo pa vedno ven nekaj pojest ali pa na kakšno dogodivščino. Pač nam to več pomeni. Nimamo recimo niti TV. In nas imajo za čudne. Mojega otroka v tretjem razredu OŠ recimo nonstop sprašujejo sošolčki kaj pa dela ker nimamo TV. Meni osebno je to za zjokat. Njim je pa verjetno moj način življenja za zjokat. Različni smo. Ti delaj po svoje, vzgajaj po svoje, živi po svoje….pa bo.

Se strinjam, da gremo starši s temi pretiravanji predaleč. Otroci pa nimajo več tistih malih želja in hrepenenj, ko si nekaj res želiš in mora čakati da dobiš. Sedaj otrok samo omeni, da nekaj boi in že ima.

Pri nas hodijo otroci v šolo zase, ne za denar, darila itnp. Za konec šole nebodo dobili ničesar; sicer pa kupimo tisto kar rabijo oz. želijo. Kot sem že povedal v nekaj temah – če naredijo osnovno šolo, niso nič.

To obsedeno obdarovanje za rojstne dneve in podobne priložnosti smo pri nas ukinili (božiča in podobnih praznikov pri nas ne praznujemo). Kupimo takrat ko se pojavi potreba ali želja – npr. od mulca najtežje pričakovana igra pride marca, zakaj bi čakal par mesecev do rojstnega dneva. To pa še zdaleč ne pomeni, da dobi vsako stvar ko si izmisli.

To se začne že pri predšolskih… Cel pomp okoli nekih prelomnic in zabave z darili… Ravno včeraj sem dobila vabilo na praznovanje in tortico, ker ima prijateljičina hči 6 mesecev. Niti sedi še ne tako kot treba, pa so ji že kupili dve oblekici, eno za “cake smash”, drugo za praznovanje, naročili seveda dve torti – od tega bo ena itak uničena, najeli fotografa in catering, ker je povabljenih cca 40 ljudi.

Pri 1 letu je kot na ohceti, pa dete sploh pojma nima zakaj se gre, daril itak na kupe. Pa prvi božič, da sploh ne govorimo… Potem pa itak vsako leto v istem duhu dalje. In verjamem, da je standard darila ob koncu OŠ pri takih že v vrednosti rabljenega avta…

Če si lahko privoščijo, pa naj… Vsak po svoje…

Moja bo letos za 5. rojstni dan dobila nov bidon za vodo, žogo in kolebnico. Ker si to želi. Babi in dedi bosta kupila desko za plavanje in plavalna očala, druga babi in dedi pa jo bosta vzela s seboj na bazen. Od tet, stricev, sestričen in ostale žlahte bodo kakšne malenkosti – barvice, plastelin, mehurčki za pihat, kakšna sladkarija…

Ne vem, zakaj te briga, kako drugi? Nimaš svojega življenja? Moraš zganjat fovšijo?

Nikoli ni dobil noben otrok darila za to pri nas doma. Vsi živi in normalni.

Jaz takole rečem. Hvala bogu za obilje. Privoščim jim. Jaz sem jih recimo peljala v šoping po kak pulover. Kavbojke. Ker so vse znuci ali prerasli. Kaj takega. Je, pa tako, jaz bi bila tudi bogata. Tolk v fovšiji. Odpri roke in si reci, naj obilje priteka, na tak ali drugačen način.