!pretvarjanje?
pa tega ne pišem samo tebi….pišem predvsem zaradi sebe…..pa razumi kakor češ………sory…
..upam, da se motim……..da ta hip ne pričakuješ zgodbo, opisa o najnovejših pozah in kričanja zaradi užitkov, potem je boljše, da ne bereš več naprej……Tokrat za razliko ne bom govoril o vseh možnih provokativnih opisih seksualnih doživetij, niti o pikantnih posebnostih o mojem, Tvojem ali drugem spolnem življenju…
Zakaj sploh pišem(o) o seksu….na tem forumu…..?
Mogoče je krivda ali pa vzrok to da me je seksa dobesedno strah….. Temu bi strokovnjaki lahko rekli tudi “fobija-len” strah…..
Ne vem………pretvarjanje……..Le kaj boš ali boste rekli, da po končanem seksu želim samo nekam pobegniti, pobegniti daleč stran od partnerja…… Da se v sebi počutim prazen, v meni pa kriči: “Kaj jaz za boga milega sploh počnem tukaj s tem človekom? ali “Kaj je to res tisto kar potrebujeml?
Recimo, da je včasih to koristna fobija. ….fobija ki omogoča tisto lahkotnost s katero se izognem neprijetnim situacjam, promiskuiteti, čustvenim in telesnim napakam, občutku krivde, bežanjem pred lastnim ogledalom in ne vem česa še….
Pa poglejmo definicijo Normalno ?!
to smo vsi ali so vsi, ki danes zagovarjajo t.i. svobodni seks…..le ti bi lahko ta recimo moj strah smatrali kot skrajno omejujoč za mojo osebnost in mi začeli nakladati, da je moj strah tisti, ki je kriv za vse moje užitke katere izgubljam….kriv za vse tiste prilike, ki jih ne zmoremo izrabiti in jih ne nek način ne znam (iz)živeti etc etc….
Sicer pa
…
KAJ je Seks ?…..je roko na srce, lepa “aktivnost”.
In kaj je potem Sex, če izvzamemo telesni užitek, kaj je pri seksu sploh lahko lepo? Orgazem? Za orgazem ne potrebujemo ravno partnerja, ker ga lahko doživimo sami…..
Kaj je za vas polej sex?
lp
sex gotovo ni športna disciplina, kakor to ravno TI opisuješ včasih.
Sex naj bi bil nadrgadnja ljubezni, posledica poželenja, potreba po dotiku, potreba po tem, da se združiš, da si eno.
Omenjaš partnerja…..moški? ne vzdržiš več z njim?
Ali je bila napaka…pa je ona, pred katero se pretvarjaš?
Pa vendar, ona ni kriva za tvoje strahove! Predvsem si sam kriv, ker se pretvarjaš, ker živiš tako, kot misliš, da od tebe pričakujejo.
Poskusi enkrat narediti tako, kot sam hočeš!
Če ti ne paše sexati s tiso osebo….reci ne, ne paše mi, ne počutim se dobro s teboj.
Če čutiš, da je tudi tista oseba samo navidezno s teboj, v mislih pa drugje….ji to povej.
Nihče ne more živeti namesto tebe, zato si za vse, kar se ti dogaja, odgovoren sam. Sam dopuščaš, da se ti vse to dogaja!
Nekoč si bil močno ranjen in se bojiš! Ne sexa..ampak sebe, svojega odnosa do žensk…misliš, da boš s svojim početjem osrečil vsaj nekoga, če že ti nisi srečen….no, pa se motiš! Dokler ti ne boš srečen, ne more biti niče s teboj zadovoljen in ti predan!
Veliko boš moral delati na sebi, razočaran!
Ko preberem kaj takega, se mi zdi, kot bi brala svoj dnevnik.To le je res srhljivo.Koliko podrobnosti, ki so kot iz mojega življenja.
Tudi njega je strah, tudi on beži.Beži pred lastnimi občutki.Beži pred lastnim priznanjem, da so nekje še živi ti občutki, občutki, ki jih je želel pozabiti, izbrisati, za vedno zakopati, a so tu…a jih noče poslušati…se jim predati.Pretvarja se, da bo zmogel, da se bo lahko upiral, da bo ves strah popustil, da bo občutek krivde zbledel, če me dalj časa ne bo videl, me čutil, se mi predal…Ne vem kdaj mi bo lahko pogledal v oči in mi priznal, da še čuti, da je nekaj malega ostalo, da je nekje spodaj pod vsakdanjim življenjem še skrita drobna iskra, ki tiho tli in čaka na ogenj…
Razočarani…živimo le enkrat, želje pa si lahko uresničimo večkrat.Naj ti strahovi ne zameglijo teh želja, vseh teh hotenj in strasti.Ne bij bitke s samim s seboj, prepusti se toku življenja, naj te ponese.
A vseeno bodi previden, potrpežljiv, hiti počasi in življenej te bo nagradilo.