…pol se pa doma sekiram kaj sem rekla. Npr. danes sem se s kolegico pogovarjala in sem ji rekla, da sovražim službo, ker moram biti tam, namesto, da bi bila s svojim bolnim otrokom. V resnici zelo rada hodim v službo in mislim, da sem rojena za to delo. Zato se še bolj sekiram kaj sem govorila v službi, ker se boljim, da bi kakšna takšna izjava izmaličena prišla do šefa, ki bi si potem spet ustvaril eno napačno mnenje.
Ma znorela bom,no. Vse mogoče bi naredila, samo, da bi mi po preteku (konec aprila) podaljšali pogodbo. In potem se sekiram za vsako besedico, ki sem jo rekla komurkoli, razglabljam in premišljujem kako je kaj izpadlo (kakšne situacije). Ne vem no, a me kdo razume? Šef je sicer čist normalen, samo npr. na razgovoru me je vprašal, če imam koga, ki mi bo pazil otroka, ko bo bolan (se pravi zaradi otroka ne smem na bolniško, je bil pa v zadnje pol leta vsaj 5krat bolan-5krat po en teden, seveda sama nisem manjkala niti dneva, čeprav sem se zraven skoraj raztrgala od sekiranja in slabe vesti).

Mah dej ne sekiraj se, jest tut včasih zinem kakšno tako, da sploh ne morem verjet. Upam, da nimaš takih sodelavk, da bi naprej nosile!

Te 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razumem, ker imam enake težave kot ti.

Vsaka vsaj približno normalna sodelavka razume tvoj položaj in tvoje besede. Zato se nehaj sekirati. Raje si pripravi kopel (če tamalček že spi) in se sprosti. Itak pa … ker praviš, da z veseljem hodiš v službo – sigurno zato tudi dobro delaš in … dejanja in tvoj odnos povejo več, kot izrečene besede.
(Itak pa mislim, da si pri tolikokrat bolnem otroku kljub pogovorom s šefom zaslužiš kak dan bolniške – ti zaradi slabe vesti do otroka in otrok zaradi pravice do mame… šef pa bo kak dan tudi zdržal brez tebe)

Ah veš kaj, vsak šef ve da če imaš otroka, da boš ostala doma če bo bolan, po moje so vprašanja namenjena bolj temu, v tem smislu kdo ti ga bo pazil ko bo samo zviševal odpornost, pa še ni za v vrtec.
Če ne bi izbral moške za to delo

lp

ti se preveč sekiraš, če je pa šef moški moraš vedet, da imajo oni drugačno gledanje – vsaj pri nas pravijo, da je glavno, da je vse narejeno. ženske so bolj ostre šefice in se vtikajo tudi, če se jih ne tiče.

Zapri ”gobec” in se malo kontroliraj kaj govoriš. Morda te stvari rečeš , poveš kakšni prijateljici, ne pa kr tko sodelavki. Ker itak, veš…sodelavkam ni za zaupat. Upaš samo lahko da ravno ta, ki si ji rekla, ni takšna, da bi šla govorit naprej. (kar je težko verjetno). stara si verjetno dovolj; če si zadovoljna s službo, potem nikakor ne govori teh stvari sodelavkam. (govorim iz prakse). Nikoli ne veš, katera te bo ”zaštihala”.
V dandanašnjem času je pač hudo. Take čustvene izraze, ”izpade” pa hrani za prave pšrijateljice, ki te razumejo.

:(((