prijateljica prisla iz Avstralije
Povprečna Slovenka takega moškega slej kot prej prevara in mu stalno nabija da nista nič skupaj. Lepo je to videti, ampak tipično se nočete zavedati realnosti. Tudi to kar tale Avstralc reče drži, za razliko pri nas. Ve bi mele vse, ne bi se pa obnašale tako kot se pričakuje. S tem ko je sramota, da je moški glava družine, je tudi moški postal tak da dela po liniji najmanjšega odpora. Tako pač je, navadi se
Pozabljaš na ženske, ki HOČEJO delat. Ki hočejo imeti svoj denar, morda tudi uspešno kariero. Na njih pozabljaš. Niso vse zadovoljne s tem, da ji dedec financira. Če se jih dedec naveliča in jih zapusti zaradi druge babe, a si morajo potem take zapuščenke iskati novega financerja ali kako?[/quote]
Sem napisala da so izvzete zenske ki morajo delat.
Zakaj mislis da zenske ki ne hodijo na siht nujno nic nimajo in so odvisne od moza pa njegove place? Od kod ta ideja da so kar vse brez svojega denarja?
Kakšna luna se obeta? Nobena, ampak ti si prepričana da si vsaj Melanija poročena Trump. Kdor piše pomoje skupaj res ni pretirano inteligenten, še manj bo postal svetovno znan.
Kupi si poceni letalsko karto pa za 1 mesec v tako privlačno Avstralijo. Mogoče ti po potem bolje, ko boš ugotovila, da tam ni ne medu ne mleka.
To, da si zenske pri nas zelijo hodit v sluzbo in da bi morale dobesedno “prosit” denar od moza je samo bedast izgovor, v resnici pa bi velika vecina mamic z majhnimi otroki raje ostala doma. Dvomim, da je toliko karieristk, ki postavijo sluzbo pred vse. Zenske se bojijo, da jih bo moz pustil in kot ze mnogokrat videno se bi velika vecina postavila na stran moza (kar je spet slovenska mentaliteta scitenja moskih), ces ona je postala dolgocasna, zanemarila se je itd. Kar se res zgodi, ce se zenska ves cas izcrpava in cele dneve dela in skrbi za druzino, on pa skrbi izkljucno za lastne interese.
Pa se tole: zahodnjaki veliko bolj cenijo delo, ki ga zenska, ki je doma opravlja – torej vzgoja, kuhanje, pospravljanje itd. Pri nas je to kar vse samoumevno in se za zensko, ki je doma smatra, da je na pocitnicah.
Glede mene pa, sama sem sposobna prezivljati sebe in ne iscem fanta, da me bo prezivljal. Ce pa se bom kdaj odlocila za otroke, bo to z moskim, s katerim bom zgradila trde temlje v zvezi, ne kar s prvim bogatim, ki bi me vzdrzeval (kot ste octino eni interpretirali). Seveda pa bom izbrala takega, ki mu bo jasno, da bo on prezivljal druzino, saj v casu, ko bodo otroci majhni. Jaz si pac zelim kvalitetno zivljenje in ne garanja cele dneve.
“Aja, a moz pa ne gara, ce je cel dan v sluzbi.” Ja, poglejo jo, samo na denar pali…
Kaj natančno je pa tako zahodnjaškega na tem, da moški preživlja ženo in družino, če pa ta mentaliteta daleč najbolj prevladuje v muslimanskih državah na vzhodu?
Avtorica sama prizna, da ni ambiciozna, od moškega pa pričakuje, da bo. Dvoličnost, da ni večje. Ampak kot rečeno, je to postavila v napačen geografski okvir. Če ženska hoče biti preživljana, je idealen kraj za to bližnji vzhod, ne pa zahod.
V tej temi se vidi predvsem veliko nesamozavesti in veliko dvomov vase. Ampak imate razloge, ste instant generacija, vzgojena z pravicami brez dolžnosti. Ko opazujem, vidim take in onake primere, vidim par, ona doma, on zaposlen, ki jima svetovno laufa, kar se predvsem odraža na njunih otrocih, vidim podoben par, ki jima sploh ne laufa, on se krčevito drži denarja in je šparoven, ona bi bila pa paris hilton (njuni deca temu primerno nevzgojeni), vidim par, ki s skupnimi močmi in skromni dohodki fantastično živijo (spet dva otroka, na katere bi bil sleherni starš ponosen) in na drugi strani par, ki ima vsega dovolj, otroka pa taka reveža, da me srce boli, ko to gledam, njuni mami ni dovolj dobro nič, kar ni petica z vsemi točkami in najboljši rezultat na vseh tekmovanjih, saj ne rabim pisati naprej ne, oče prosti čas preživlja vstran od družine……
Jaz si mislim, da je tvoja kolegica izobražena bolj kot ti in bo zaposljiva takoj, ko otroci malo zrastejo in ne bodo potrebovali toliko varstva.
To si verjetno spregledala.
Izobrazba ni samo papir. Je potencial, je del osebnosti človeka in ko si izbiramo partnerje, gledamo tudi na to, kakšno širino imajo. Veliko sreče pri iskanju ti želim. Morda najdeš takšnega partnerja. Ko vama bodo otroci malo zrasli, se ti bo pa doma scufalo od dolgčasa.
Razmišljanja v tej temi so idealen dokaz, da je feminizem poskrbel tudi za moške. Zdaj staspola kolikor toliko enakopravna in se od moških ne zahteva več več kot od žensk. Ker nekateri pravijo, da feminizem dela za prevlado žensk – v resnici pa tradicionalne gospodinje opažajo, da je feminizem osvobodil moške in da naenkrat ni več toliko zainteresiranih moških, ki bi jim lahko gospodinjile.
zakaj je potem toliko ločitev med mojimi kolegi? Vsi poparčkani so iskali primerno razgledane (kar inkognito pomeni izobražene) in sedaj 40+, padajo ločitve kot domine, in le ena je taka, da bi ji človek pripisal kultiviranost, vse ostale so podobne, kot je bila ločitev mojih staršev, ki se niti po 20 letih od ločitve, ne smeta znajti v istem prostoru!
Potencial česa je torej izobrazba, sreče? Ampak zakaj nas je toliko nesrečnih, če izobrazba ni samo papir?
Nič takega ne zaznavam v tej naši Sloveniji oziroma moji okolici. Delam oziroma delava kar nama paše in ne čutim nobenega takega pritiska, kot ga ti zgoraj opisuješ, niti moja žena ne. Niti ne počneva tega, kar opisuješ. Način žviljenja je prilagojen najinim oziroma našim potrebam in ne željam okolice.
Pozabljaš na ženske, ki HOČEJO delat. Ki hočejo imeti svoj denar, morda tudi uspešno kariero. Na njih pozabljaš. Niso vse zadovoljne s tem, da ji dedec financira. Če se jih dedec naveliča in jih zapusti zaradi druge babe, a si morajo potem take zapuščenke iskati novega financerja ali kako?[/quote]
Sem napisala da so izvzete zenske ki morajo delat.
Zakaj mislis da zenske ki ne hodijo na siht nujno nic nimajo in so odvisne od moza pa njegove place? Od kod ta ideja da so kar vse brez svojega denarja?[/quote]
Ti govoriš o ženskah, ki MORAJO delat, jaz pa o ženskah, ki HOČEJO delat. Ne vidiš razlike?
Sem doma, z majhnim otrokom, neprostovoljno. Zelim si v sluzbo, pa ne dobim. Moz zasluzi dovolj, ampak jaz cutim, da intelektualno in socialno pocasi tonem. Seveda obozujem svojega otroka, ampak nisem, ne morem bit samo mama in gospodinja. Priznam pa, da bi mi bilo idealno delo za recimo 4h ali 6h. 8+ urni delovnik je za oba (mamo in otroka) predolg, ostane premalo casa za druzenje. Kolikor jaz vidim je v ‘tujini’ ravno to nek zlati standard: mama se vrne na delo, vendar za krajsi cas. Meni se zdi to idealno.
Sem napisala da so izvzete zenske ki morajo delat.
Zakaj mislis da zenske ki ne hodijo na siht nujno nic nimajo in so odvisne od moza pa njegove place? Od kod ta ideja da so kar vse brez svojega denarja?[/quote]
Ti govoriš o ženskah, ki MORAJO delat, jaz pa o ženskah, ki HOČEJO delat. Ne vidiš razlike?[/quote]
Zenska ki je v strahu ,da bo ostala brez financ ce jo moz zapusti je zenska ki MORA delat in nikakor zenska ki hoce delat. Vidis mene, ce moz zapusti mi tudi ne bo treba delat ker imam svoj denar,svoje nepremicnine itd.. Bom ze prezivela. Upam seveda da me ne zapusti ampak nikoli ne ves kaj pride v zivljenju.
Ne razmisljam v stilu kako bom placala poloznice, ce me moz zapusti. Jaz bi moza fejst pogresala ker ga imam zelo rada in ne bi jokala ker ni vec njegove velike place ampak ker bi mi bilo tezko brez ljubljenega cloveka.
Zelo tanka meja je med hoces in moras. In vecina jih mora. Hocejo samo tiste ki imajo specificen poklic ali pa svojo firmo. Ne mi rect da bi trgovka hotla delati v trgovini ce ji ne bi bilo treba. Sej nisem 5 let stara in vem kaj je realnost.
Vecina jih mora delat in to za minimalca,da prezivijo. Zalostno a resnicno.
Zakaj bi hodila v sluzbo? A za jurja pa se mal na mesec? Bodi no resna.
Niti v norosti ne grem. Delam kar hocem ze zdaj. Moz je pa tud zadovolen. Nima nobenih skrbi, nobenega gospodinjskega dela doma in se komot spocije od napornega delovnega dne.
Ti govoriš o ženskah, ki MORAJO delat, jaz pa o ženskah, ki HOČEJO delat. Ne vidiš razlike?[/quote]
Zenska ki je v strahu ,da bo ostala brez financ ce jo moz zapusti je zenska ki MORA delat in nikakor zenska ki hoce delat. Vidis mene, ce moz zapusti mi tudi ne bo treba delat ker imam svoj denar,svoje nepremicnine itd.. Bom ze prezivela. Upam seveda da me ne zapusti ampak nikoli ne ves kaj pride v zivljenju.
Ne razmisljam v stilu kako bom placala poloznice, ce me moz zapusti. Jaz bi moza fejst pogresala ker ga imam zelo rada in ne bi jokala ker ni vec njegove velike place ampak ker bi mi bilo tezko brez ljubljenega cloveka.
Zelo tanka meja je med hoces in moras. In vecina jih mora. Hocejo samo tiste ki imajo specificen poklic ali pa svojo firmo. Ne mi rect da bi trgovka hotla delati v trgovini ce ji ne bi bilo treba. Sej nisem 5 let stara in vem kaj je realnost.
Vecina jih mora delat in to za minimalca,da prezivijo. Zalostno a resnicno.
Zakaj bi hodila v sluzbo? A za jurja pa se mal na mesec? Bodi no resna.
Niti v norosti ne grem. Delam kar hocem ze zdaj. Moz je pa tud zadovolen. Nima nobenih skrbi, nobenega gospodinjskega dela doma in se komot spocije od napornega delovnega dne.[/quote]
Ja, drži. Najbrž veliko žensk MORA delati, čeprav bi bile raje doma. Res verjamem, da velika večina žensk pravzaprav MORA delati, saj niti mož ne zasluži toliko, da bi lahko vzdrževal celo družino (sploh, če tudi sam dela za jurja ali manj).
Imam sosedo, ki je dr. na naravoslovnem področju, naredila je faks, potem še magisterij in doktorat. Objavlja članke v domačih in tujih strokovnih revijah, dela na raziskovalnem področju, v tem je dobra. Ona gotovo HOČE delati. A naj bi taka ženska potem, ko bo rodila, ostala doma z otroki in možu prepustila služenje denarja za vso družino? Kaj pa bo z njo na intelektualnem področju? Tudi njen mož sicer zasluži precej dobro, ampak najbrž niti pomislila ni, da bi ona ostala doma z otrokom in se odpovedala svoji službi.
P.S. Glede tega, da kdo MORA delati ali kdo HOČE delati – tudi moških je ogromno, ki MORAJO delati. In to za minimalca ali malo več. MORAJO. Njih nihče ne vpraša, če bodo doma, potem ko se bo rodil otrok, a ni tako?
Evo, jaz pa z veseljem hodim v službo. Doma bi zgnila od dolgčasa, mentalno bi vsekakor nazadovala (niso tečaji, samoizobraževanja dovolj). Gospodinjstvo mi je bolj nujno zlo (pač opraviš, ker je treba, ajde, skuham občasno tudi kaj za dušo), ne pa bistvena preokupacija. Dol mi visi za poštirkan prt, zavese, vse tipi topi doma. Imam otroke, jih obožujem, ampak poleg njih potrebujem še interakcijo z odraslimi, tudi strokovno. Podobno pričakujem (in na srečo tudi imam) od moža. Da je samostojen, ima službo, da večino časa počne tisto, kar ga veseli, hkrati pa skupaj z mano skrbi tudi za dom in družino. Ne bi prenesla hudega karierista ali pa privatnika, ki bi bil cele dneve od doma – denar pač ne odtehta vsega, še posebej pa ne izgubljenega časa z otroki. Ne bi pa prenesla tudi gospodinjca, ki bi bil cele dneve doma. No-go. Še tako angažiran partner, ki sicer ni zaposlen, stagnira (ali celo nazaduje) – na socialnem in intelektualnem področju. Takšne so vsaj moje izkušnje.
Sicer pa avtorici želim, da si najde primernega partnerja, da bo lahko živela tako, kot želi. Samo se tudi meni dozdeva, da bo to težko. Ali pa bo celo na koncu ugotovila, da jih to pravzaprav sploh ne ustreza?
jaz ti sicer želim, da bi ti šlo vse tako kot si si zamislila, ampak vseeno pričakuj enega od scenarijev, da boš nekaj let sama, ker boš najprej iskala, potem, ko ga boš našla, boš začela graditi temelje, po nekaj letih boš ugotovila, da tile temelji niso to-to. Pa boš spet iskala, našla, spet začela gradit temelje od začetka, pa spet ugotovila, da ni to-to. Dokler ne boš malo pred 40-im zaštekala, da brez otrok pa že ne moreš ostati in ga boš, brez temeljev, seveda, spočela s hišnikom ali pa skladiščnikom. Vsi scenariji so mogoči……
Pri nas se prepočasi uveljavlja krajši delovni čas, v večini primerov delodajalci temu niso naklonjeni ali pa so pogoji za mlado mamico pretežki. Ker kot sem jaz svoje otroke dajala pri 11 mesecih v vrtec, se mi je srce trgalo, ker sem vedela, da je prezgodaj in bi morali ostati z meno doma in če bi imela takrat možnost in pogum, bi to tudi naredila. Moja znanka je skočila v vodo in dala službo na stran za tri leta (seveda v dogovoru z možem), ker imata tri otroke mlajše od 6 let. Vem, da se je prav odločila. Včasih je treba presekat to kar so nas vedno učili in naredit to kar veš, da je prav.
Sem napisala da so izvzete zenske ki morajo delat.
Zakaj mislis da zenske ki ne hodijo na siht nujno nic nimajo in so odvisne od moza pa njegove place? Od kod ta ideja da so kar vse brez svojega denarja?[/quote]
Ti govoriš o ženskah, ki MORAJO delat, jaz pa o ženskah, ki HOČEJO delat. Ne vidiš razlike?[/quote]
aja, imaš svoj, zaslužen denar? Upam, da mož plačuje tvoje gospodinjenje. resno mislim, da ti nakazuje plačo in prispevke.
Veste, kaj pa jaz mislim?
Mislim, da bi bilo edino prav in fer, da bi ženska imela glede tega IZBIRO.
Ne, da je prisiljena ostati doma zaradi kratke porodniške in obupno dragega varstva, kot je
to na zahodu, pa tudi ne tako kot pri nas, ko se z eno plačo ne da preživeti in je prisiljena
delati, tudi če bi raje ostala z otroci.