prijateljica prisla iz Avstralije
Draga avtorica! Tole kar ti predstavlja tvoja prijateljica je le laz in igranje.
Jaz zivim v Veliki Britaniji. In tukaj je tako, da vrtec stane od 700£ do 1.200£, v povprecju nekje 900£. Minimalna placa pa je tam bruto nekje £1.200, neto nekje 1000£. Sedaj pa izracunaj, da se verjetno ne splaca zenski, da bi sla delati in da bi vse “zagonila” za vrtec. Se posebej, ce sta dva otroka. Ce ima moz placo pri minimalcu ali nekaj vec, se tako tudi bolj splaca, da je zenska doma. Potrebno pa je tudi upostevati, da je potrebno placevati najemnino ali pa kredit za stanovanje. Ampak taksne druzine z nizkimi dohodki, dobijo conucil stanovanje z zelo nizko najemnino.
Je torej potem tako, da tiste druzine, ki imajo vecje dohodke, recimo moz z boljso placo, da so potem zene doma. Ce ima zena boljso sluzbo, gre vseeno v sluzbo in potem druzina poisce au pair dekle iz vzhodne Evrope (in ji placajo okoli 60funtov ali malce vec na teden) ali pa je otrok vseeno v vrtcu.
Seveda je tako, da nase slovenske gospodicne rade igrajo kako so oh in sploh srecne v tujini.
Draga avtorica, ce ti je pa tako do tega, kako najti bogatega moskega, pa kar izvoli. Bomo videli, ce bos tako srecna.
Je tako, da meni se splaca ziveti v Veliki Britaniji, ker sem samska in nimam otrok. In se to: ob taksnih cenah vrtcev, pac tudi ne nacrtujem tega, da bi imela otroke. Ja, in deca je tukaj v tujini tezko najti. Verjetno pac zato, ker se ne nastavljam in ne iscem oplojevalca 🙂 in nekoga, ki bi me zivel.
Jah, enim je edino logično če s poklicne hčerke preidejo v poklicno ženo. :-))) Potem so tu še takšne, ki bi rade bile samo poklicne žene, večina žensk v tujini pa je bolj ali manj prisiljenih v to, ker ni takšnega varstva kot pri nas oziroma je izredno drago in se dejansko ne splača, da bi ženska (ki je baje edina odgovorna za vzgojo in varstvo otroka!?!) delala. Jah, res je lepo tam v tujini, a ne? 🙂
Femnizem je potreben toliko časa, kot bo obstajal patriarhat (se pravi še dolgo, dolgo časa.. nekje do tiste idealne družbe Raya Brudberya – Star Trek).
Femnizem ni neka univerzalna šablona v katero lahko stlačiš vse ženske.. ne, ravno napram te šabloni se feminizem pravzaprav “bori”. Patriarhat je namreč tisti, ki je žensko funkcijo ukalupil, omejil in iz nje naredil samo še eno lastnino, kjer ženska prehaja iz lasti očeta (in bratov) v last moža (in njegove družine). Večina žensk tega sveta živi tako. Ne morejo dedovati, še dota ni njihova last.
Še ne stoletje nazaj je bilo tako tudi na Slovenskem.. preberite si Ogenj, rit in kače niso za igrače avtorice Milene Miklavčič – http://www.bukla.si?action=books&book_id=16669
Zbirka intervjujev nekaj sto ljudi, tako žensk in moških, ki so živeli pred, med in po obeh svetovnih vojnah. Čisto drugačen, zelo krut svet. A to vemo že po drugih avtorjih.. v tej knjigi pa seveda zadene to, ker je govora o dejanskih ljudeh in njih življenjskih zgodbah.
Na osnovno temo te teme: Ženska doma
Avtorica se zaveda, kaj si želi. Mar ni to točno tisto, kar zagovarja feminzem?
Zdaj, marsikateri socialistični kulak bo vihal nos.. ker smo pač iz socializma navajeni, da morata od države – tovarne biti odvisna oba zakonca. Še pred socializmom je to bil narod hlapcev in dekel, ki pa so enako bili preko obeh strani hudo odvisni od svojega gospodarja.. velikega kmeta.. ali mestne gospode, plemstva.
Bolj zahodno prebivalstvo seveda gleda na to drugače.. videli so, da je pri gospodi in plemstvu večinoma za preživljanje družine deloval moški.. in se po tem zgleduje celotna družba.
Mi se zgledujemo po hlapcih.. kmetom ali komunistom.. saj je vseeno.
Imam nekaj prijateljev, sošolcev, ki so zaposleni v informacijskih družbah doma in v tujini.. kjer prejemajo visoke osebne dohodke. Vsaj dve ženski poznam, ki sta tisti, ki edini nosita kruh domov. In ta kruh je obilen! Nekaj 10 kratnik povprečne plače v Sloveniji.
Zakaj bi njihov mož hodil v službo?
In ja.. uganite.. oba ne hodita.. moj bratranec vključen.
Tudi obratno je enako.. vsi visoki zaslužkarji ne zahtevajo od svojih žena, da hodijo v službo.. raje jim dopuščajo da se ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo. Ene skrbijo za otroke in dom.. druge si poleg tega najdejo še druge interesne dejavnosti. Hobije, ki ji praktično profesionalno opravljajo.
Nikomur izmed njih nič ne manjka. Obe strani sta zadovoljni.. z občasnimi dvomi seveda, ker so družbeni standardi ravno obratni..
Otroci pa imajo seveda veliko, veliko več od takšne družine, kjer imajo enega starša veliko več na razpolago..
Zakaj si torej tudi avtorica tega ne bi želela?
Zdaj.. imam tudi obraten primer.. moža, ki zasluži cca. 4x povprečne plače, žena pa vseeno hodi delat v trgovino kot prodajalka za 700 EUR. Seveda jo doma ni po 6 dni na teden.. in ju nekako ne razumem. Ko smo jima v družbi predlagali, da bi morda bilo bolj smiselno, da ne zapravlja življenja v dokaj turobni službi.. se seveda oba upreta. Mož, ker je dobesedno škrt.. in žena očitno zato, ker ji je to edini beg pred “odnosom”.
Uff.. sem se spomnil.. moja druga punca.. je imela enako idejo, kot višje zapisano.. da bi jaz ostajal doma in bo ona delala.. da bom spočit pripravljen in to.. ena takšna trotovska funkcija.. ali pa obrnjenih 50 shades of Grey.
Takrat sicer to ni bilo možno, ker smo še študirali.. sedaj pa bi bilo to izvedljivo.. in glej ga zlomka, njen mož je doma, skrbi za otroke in dom. Pri Microsoftu pač dobiš plačano dovolj.
Itak pravijo raziskave, da se sreča ljudi nad 75’000 dolarji mesečne plače ne povečuje.. zakaj bi potem to želel presegati?
OK, nimajo sicer takšne plače.. a raziskava velja za ZDA, kjer so splošni stroški večji, (z izjemo potrošniških dobrin) še posebej za šole otrok, zdravstvo itd. Preslikano na naše razmere.. so vsi nekje v tem zlatem pasu.
In nenazadnje anomalija tedna, točneje kognitivna disonanca: “Kako to, da je najbolj popularna knjiga za gospodinje 50 shades of Grey.. hkrati pa se te iste gospodinje zaganjajo kot stekli psi v avtorico te teme?”
To tudi mene zanima. Sicer pa, priznam, mi ni blizu ne eno ne drugo. Če bi mogoče še tisto knjigo prebavila (kot pač vsako knjigo, ki tudi ni nujno ne vem kaj), tega, da bi doma gnila (to je res moje mnenje in videnje življenja, kjer si “samo” doma gospodinja, čistilka, varuška, kuharica, šoferka…), ne bi prenesla. Mi preveč pomeni življenje tudi izven družine, v okolju, kjer lahko razvijam tudi svojo drugo plat, intelekt, znanje…
hja no, a ti je povedala, koliko časa je rabila, da je prišla do tega statusa, ki ga ta tvoja kolegica sedaj uživa? Ni vse med in mleko kar se cedi in če boš kdaj šla v tujino boš sama videla. Razen, če res ujagaš kakega in boš sponzoruša.
Sicer pa, moje osebno mnenje, ti lahko prebereš lahko 1000 knjig, ampak ne boš nič kaj bolj pametna (kar je drugače od inteligence), očitno… Če bi jst pristopil do tebe zaradi tega ker dobro zgledaš in bi hotel s tabo kaj več, bi bil tudi razočaran, ker si sama očitno neambiciozna in bi rada vse bolj na izi, vsaj po tvojemu besedilu sodeč… Pač, za fuk bi bila dobra, za kaj več pa ne.
Spet te rajske podobe zahoda, ki nam jih slikajo neke zapečkarke. Na zahodu dedci preživljajo babe, pa ja. Kdo so potem vse tiste trgovke, medicinske sestre, učiteljice, vzgojiteljice, tajnice, natakarice, laborantke, novinarke, uradnice, policistke, vojakinje, poslovne ženske in političarke na zahodu? Najbrž same Poljakinje ali kako?
Ti bi torej bila tista uboga zapečkarska kura, za katero bi skrbel nek visoko izobražen in posloven tip moškega. Pa bi se ti zavestno odločena neizobraženka sploh karakterno ujela s takim tipom moškega? Tak moški nikakor ne razmišlja, da je tvoja odločitev pravilna, pravzaprav se mu tvoje mišljenje gnusi.
Ne išči moškega na podlagi karakteristik oz. samo zato, ker te bo vzdrževal. “Umetne” zveze se ne obnesejo na dolgi rok, čeprav se zdijo še tako smiselne.
Družba ti je ogledalo, če te ne odobrava, potem delaš nekaj zelo narobe.
Popokaj kufre in adijo. Tvoja kolegica je srečna ne glede na status fanta, ampak tega ti ne boš dojela. Je pa tudi vprašanje ali je on srečen z njo. Zahodnjaki so ravno na tem področju najbolj močni, kar pomeni, da imajo tudi ženske svojo pravico do enakih delovnih mest ter so prav tako dobro plačane. Ti pa želiš ravno tisto stanje podrejenosti moškemu, ki lahko s tabo počne, kar si on zaželi, saj ima v rokah vso moč. Pa saj ti vendar hočeš biti podložna gospodinja.
V bistvu sploh ne veš, kaj v resnici pomeni “Mamin sinko”. Ne gre za to, da je odvisen od staršev, ampak za to, da je mati njegova najbolj pomembna ženska v življenju. Kar pomeni, da vse kar bo njegova mati želela ji bo ugodil ne glede na nestrinjanje njegove punce. Evo, zdaj veš.
Moške se vsekakor ne ščiti, prej obratno, ker sicer ne bi pisala takih neumnosti. “Mene na moskemu pac privlaci uspeh, ciljna naravnanost, motiviranost, velikokrat pa je logicna posledica tega tudi denar.” – Pa saj potem ne rabiš moškega, poskusi s punco, verjetno se najde kaka taka po tvojih kriterijih. Načeloma pa iste stvari privlačijo tudi moške. Če bi o tem pisala uspešna ženska, bi še razumel, tako pa to izgleda prav ironično in smešno, da bi tvoj tip ženske lahko shajal z želenim moškim oz. da bi ona lahko shajal s tabo.
Kolk ste vsi pameni, pa vrcina se nosu ni pomolila v drzave, ki jih omenjate.
Se 40 let nazaj je v teh drzavah delalo slabih 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zensk. Danes jih dela 50 do 77{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, v veliki meri ne, ker bi hotele, amapak ker morajo. Zivljenjski stroski so sli tako navzgor, da povprecni druzini preostane le, da tudi zenske delajo. Tako gre ena placa za placilo vrtca, ki je zelo drag, zivi se od druge place. Ce si kupijo hiso, gre za odplacevanje 1/3 bruto druzinskega dohodka. Torej se jim pogosto ne izide, da bi delal samo eden. Zaposlenost je najvisja, okoli 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pri zenskah s 7. ali visjo stopnjo, kar pomeni, da jih 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ne dela. Najnizja zaposlenost je pri zenskah s srednjo izbrazbo ali z nedokoncano 7. stopnjo. Pri manj izobrazenih zenskah se zaposlenost spet poveca zaradi financne nuje.
Doma so najpogosteje do takrat, ko gre najmlajsi otrok v malo solo ali v prvi razred, ko jih gre kaksna dodatna petina v sluzbo. Ce ima ona dovolj velike dohodke, pogosto najamejo varusko, ki zivi pri njih, in ki ji placajo nekaj podobnega, kot bi v vrtcu placali za 1,5 do 2 otroka plus vse prispevke, zavarovanja in prispevke za pokojnino. Torej ni takega izkoriscanja varusk, kot je to obicaj v Sloveniji. Ce sta oba zaposlena, a ima eden od zakoncev nizjo placo, se jima ne splaca dati otrok v vrtec, ker bo sla ena placa samo za vrtec, ali pa celo ne bo zadoscala. V teh drzavah namrec ni drzavnih vrtcev s krepko subsidiranim placilom, odvisnim od dohodka. Starsi dobijo nekaj subvencije, a le ce oni in vrtec izpolnjujejo dolocene pogoje, vendar jim potem lahko odtegnejo otroski dodatek. Kljub temu so stroski vrtca se vedno visoki.
Je pa pri zaposlenih zenskah en dejavnik, ki si ga Slovenci sploh ne morejo predstavljai, to je delo za manj kot poln delovni cas. Veliko delovnih mest, kjer delajo pretezno zenske, je za manj kot polni delovni cas. Zdravstveno osebje ne glede na stopnjo izobrazbe, pisarnisko osebje, prodajalke pogosto delajo skrajsan delavnik.
Pogosto tudi nimajo druge moznosti, ker delodajalec nudi samo to, da si prihrani stroske pri dodatnih benefitih, to kar je v Sloveniji vsem normalno, da dobijo. Tako je veliko delovnih mest za polni delovni cas rezervirana za moske in za mesta od delovodij in visje. Nekatere visoko izobrazene zenske, ki imajo svoj posel, se same odlocajo, da ne bodo delale polni delovni cas. Pri tem ne obstoja polovicni delovni cas, ampak vse od nekaj ur na teden, do cetrt ure manj kot polni delovni cas, kar vse doloca vsak delodajalec sam.
Seveda se v vsaki populaciji najdejo zenske, ki zivijo za kariero, ampak takih je v resnici zelo malo. Resnici na ljubo povejmo, da tudi moskih karieristov ni zelo veliko.
Pa se zate, ki si napisal, da ” Itak pravijo raziskave, da se sreča ljudi nad 75’000 dolarji mesečne plače ne povečuje.. zakaj bi potem to želel presegati?”
V resnici to stevilko ocenjujejo na 75 000 dolarjev bruto na leto in to za ZDA, kjer so zivljenjski stroski precej visji kot v Sloveniji.
Moja napaka.. vsota 75 000 U$ je na leto, ne na mesec, kot sam napačno zapisal: http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,2019628,00.html
Stroški v ZDA so višji, a ne vsi. Krediti, avtomobili in vse potrošniške dobrine (naprave in napravica) so vse cenješe.
Direktna primerjava med ZDA in Slovenijo pa pravi takole: https://www.numbeo.com/cost-of-living/compare_countries_result.jsp?country1=United+States&country2=Slovenia
Od 30-66{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razlika. Je pa povprečna plača 2,7x večja. Razen seveda, če rineš ravno v NY, potem pa ja.. bo razlika res nekajkratna
Ker pa je govora o Avstraliji: https://www.numbeo.com/cost-of-living/compare_countries_result.jsp?country1=Australia&country2=Slovenia
Povprešna plača 2,6x višja.. cene od 35-67{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višje…. povedano drugače, za polovico bolje se imajo v finančnem smislu. Toda, ker ni povsod zgolj jamrajije in foušarije.. in ker so Avstralci neverjetno svetli, pozitivni ljudje.. nekomplicirani, easy.. menjam takoj, če mi daš čarobno palico.
Down under, here I Come 🙂
Melodijo že sedaj slišim: https://m.youtube.com/watch?v=b6oAFlPLGA8
Se povsem strinjam z napisanim. Cas je ze enkrat, da se neha sanjat o tujini, oz. pridobit realne informacije, in tole z zaposlenimi zenskami v Avstraliji je povsem res. Niso zato doma, ker moski zasluzi bajno placo in si lahko privoscijo ostat doma, ampak zato, ker se jim racunica glede varstva:sluzbe zenske ne izide.
Glede statistik o placah pa – nobenega namena nimam pljuvat po statistiki, ampak se je treba zavedat, da so poklici, ki so v Sloveniji morda placani okoli povprecne place v Avstraliji globoko pod povprecjem.
Ampak v primerjavi ni nikjer omenjena cena vrtca, ki je ena od glavnih tock te teme. in je ponavadi med 700 in 1500 dolarjev na mesec, v privatnih vrtcih gre ta stevilka tudi na 4000 na mesec in to niso stevilke za New York. V Newy Yorku je prijateljica ze pred 15 leti placevala 2000 dolarjev na mesec za vsakega otroka.
V primerjavo niso vsteti davki na posest, ki so v ZDA okli 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na trzno vrednost hise (iz tega davka se financirajo sole, zato je velika razlika v kvaliteti sol glede na lokacijo).
Ni vsteto zdravstveno zavarovanje, niso omenjene cene obrtnikov, itd.
To, da je v Avstraliji, ZDA, Kanadi itd. ženska doma je predvsem stvar ekonomike, cen storitev in ima malo veze z mentaliteto. Če ženska zasluži cca 1500 dolarjev, vrtec stane 1000-1500 dolarjev je takoj vprašanje ali ni bolje, da je doma z otroci, skrbi za družino, gospodinjstvo itd.
Npr. v Indiji je mentaliteta, da je ženska doma kjer živijo na nivoju plemen. Seveda taka ženska je tudi rangirana v družini, najprej ima glavno besedo moževa mama, oče…ni intimnosti, nima veliko besede, se jo ne upošteva itd. saj je avtomatsko v podrejenem položaju in odvisna od moža in razširjene družine.
Bla bla bla. Čist si falil poanto. Dejstvo je, da je fmeinizem ženske emancipiral in da je feminizem nastal na zahodu. Ne pa nekaj “na zahodu je normalno, da dec skrbi za babo, slovenski dedci zgledujte se”.
Ni zdaj debata o tem, da imaš ti problem s feministkami, ker so samske in tebe ne rabijo v lajfu.[/quote]
General, spet si zadel bistvo:-)
Cene vrtcev se v Avstraliji razlikujejo, tako po državah, kot lokacijah. V povprečju stanejo 7,2 AU$ na uro.. kar je ob slovenskem delovniku 174 ur enako 1252,8 AU$.
Vendar.. Avstralska zvezna vlada sofinancira vrtce glede na to, kakšna je letna plača..
Za letno plačo 30 000AU$ je cena vrtca na uro samo še 1,65AU$, skupaj na mesec 287,1 AU$
Za letno plačo 70 000AU$ je cena vrtca na uro samo še 2,21AU$, skupaj na mesec 384,54 AU$
Za letno plačo 120 000AU$ je cena vrtca na uro samo še 2,98AU$, skupaj na mesec 518,52 AU$
Za letno plačo 150 000AU$ je cena vrtca na uro samo še 3,6AU$, skupaj na mesec 626,4 AU$
VIR: Glej letak zvezne vlade – https://www.mychild.gov.au/sites/mychild/files/documents/04-2015/child_care_in_australia.pdf
Otroci so zaradi cene na uro, v vrtcih od 22 do max 36 ur na teden. Vrtce uporablja zgolj četrtina otrok.
Prispeva pa tudi vsaka država posebej in je na koncu lahko otroški vrtec tudi zastonj.
Velja za državne vrtce, saj za privatne in cerkvene lahko eno leto stane do 25 000AU$.
Te stvari veljajo za državljane Avstralije. Za zaposlene z vizami so potem še dodatni stroški odvisno od tipa Vize.