Ankete o priljubljenosti politikov kažejo vedno isti paradoks- najbolj priljubljeni so tisti, ki so popolnoma neaktivni.
Novakova Ljudmila je tak primer, pa Logar, pa vrsta evroposlancev, o katerih ni slišati ničesar.

Zakaj?

Politikom bi to moralo nekaj povedati – da je bolje delati nič, kot delati škodo.

Volilci bi tudi morali razmisliti o tem – vsi vidni imajo tudi vidne napake. Ljubši so nam torej neaktivni, ker njihovih napak ne poznamo. Torej volimo mačke v žaklju.

Sploh pa – ali so za te ankete kadarkoli klicali koga izmed vas? Ali vedno kličejo istih 723 osebkov?

Pravilna ugotovitev. Golob ves čas dela na tem, da ne dela nič!

Po tvoji logiki bi torej moral biti ves čas med top 3.
Ne štima tebi nekaj.

To merjenje “priljubljenosti” je metodološko zelo na trhlih nogah, “priljubljenost” je tu semantično rokohitrstvo, vprašanje, če je sploh kak politik resnično priljubljen, da bi imeli ljudje kateregakoli parazita prav radi, dvomim, zdi se, da s tem prej merijo prepoznavnost in neodbojnost, to bi tudi pojasnilo, zakaj se tradicionalno dobro odrežejo neaktivni politiki v tujini a la Luda Mila.

Je pa nabor res beda od bede na levi in desni, Joškeva, Brglez, Bogovič, Luda kuća, ne veš ker je večja mediokriteta, ni ene karizmatične osebnosti, ni enga dobrega retorika, še ene zanimive ideje ni imel noben od njih, na koncu najboljša izpadeta Matjaž Nemec in Romana Tomc, ker sta vsaj lepo zrihtana in sta se floskule naučila lepo na pamet. Sploh Nemec, ki ni glih nek možganski trust, odkar je v Bruslju mlati dvakrat več prazne slame na minuto kot prej, bil verjetno na kakem posebnem tečaju.

Morda ga je učila Jana Nemec?