Primož!
Jaz sem zasledila te citate:
“Zato ker sem samohranilka, s službo za določen čas. Poleg tega še včasih na črno delam popoldne, da lahko normalno preživim. Ker sem podnajemnica in ker na vsakem razpisu za neprofitna stanovanja padem čez, kot če bi imela 400.000 na mesec.”
“Ker so me v javni upravi po 4 letih dela za določen čas odpustili oz. mi pogodbe niso več podaljšali, ko so me videli nosečo.
In to ustanova, ki sedaj oglašuje strategijo za večjo rodnost.”
“so me pri plačilo vrtca tako usekali, da mi je blo kar slabo. pri 37 sem rodila drugega otroka, ker sem si ga neizmerno želela ( rodnost v slo me pri tem seveda ni zanimala) in ker sva z možem v tem času v službah napredovala in nimava ravno pripravniških palč, sva padla v najvišji razred pri vrtcu- 77.000 jaslična skupina. bi imela še enega, ampak se ne grem več izključno zaradi vrtca.”
Potem je bil še en citat, ki pa ga zdaj ne najdem, o eni, ki ima dva otroka, živijo pri starših, pa vseeno bi imeli še tretjega, ne glede na nerešen stanovanjski problem in skromne finance, nekaj takega…
No vidite, da lahko kaj tudi spremenite če želite, samo zavzeti se moramo, narediti v normalnem tonu in res konstruktivno podati predloge.
Drobniču je bil že dan predlog, da naj odstopi. Razlog nedoseganje pričakovanih rezultatov.
JA vlada bi morala veliko več komunicirati z državljani in sedaj imajo to možnost. Očitno nas vsaj malo upoštevajo.
Primož
Pozdravljeni!
Sem avtorica prispevka v Tedniku in se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem za vaša mnenja, ki ste jih napisali na tem forumu – res so taka, da odslikajo pravo stanje in stiske družin in kar nisem mogla mimo njih. Zagotavljam pa vam, da nisem imela cmoka, ko sem prebrala vir Med.over.net. Sem vas že prej vključevala v svoje prispevke, z g. Primožem sem tudi delala pogovor na temo posvojitve, prav tako v Tedniku in še enkrat v Dnevniku.
Ob tej priložnosti pa vas lahko izzovem z drugo temo – rada bi naredila prispevek na temo ODPUŠČANJE NOSEČNIC, pa o tem ne upa nobena spregovorit. Kaj mi svetujete? Poznate katero, ki se ji je to zgodilo? Če bi se odločila za izjavo, bi jo lahko zakrili in je ne bi podpisali z imenom. Zanima me v glavnem, v katerih službah se to dogaja, kakšne so vaše izkušnje…
Za vse predloge se že naprej zahvaljujem.
Lep pozdrav, Darja Tibaot Ciringer.
In potem vse tiho je bilo… Ali pa se bo katera opogumila?
Moj primer je verjetno specifičen. Zaposlena sem bila namreč na Zavodu za zaposlovanje, kamor se bom morala po sili razmer še kdaj zglasiti. Čeprav upam, da nikoli več.
Če bi šlo za katero koli drugo podjetje, sploh nebi razmišljala, ampak njim se zamerit ni dobro.
Vaš primer je še toliko boljši, ker gre za javno upravo. Premislite malo, seveda pa vašega imena in obraza ne bi nikjer kazali, tudi na Zavodu ne bi povedali, da gre za vas. Ampak razumem pa vaše pomisleke.
Če si premislite, mi pišite:
[email protected]
Delno bi pokritizirala prispevek na Tedniku.
V prispevek ste stlačili tudi vdovo z nepreskrbljenimi otroci. Okoliščina, da partner (lahko) umre, nima nikakršne povezave z (ne)plačljivostjo splava – kar je bil leading theme prispevka.
Ima pa definitivno vpliv na število otrok, ker ljudje upoštevamo (sicer nekoliko manj) tudi tovrstna tveganja pri odločanju za vsakega nadaljnega potomca.
Zanimiva tema, ni kaj?! Samo škoda ker sem jo šele sedaj zasledila. Delam na JAVNEM STANOVANJSKEM SKLADU že od leta 1993, še nikoli redno zaposlena. Trenutno sem mati treh predšolskih otrok in pogodba za določen čas mi poteče 31.08.2007. Kaj pravite?! Družini prijazno podjetje?! Ha, ha! Morda družini prijazna politika? Ne vem! Vam sporočim 01.09.2007. L.p,
Karmen