Če se dopolnjujeta vsaj  na pol,  ti ni treba rasti in si komplicirati življenja po nepotrebnem.

On ni tvoja last. Mogoče pa je on to v prejšnjih utelešenjih že dal skozi in zdaj čaka tebe 😆

Marsikdo sploh ne ve kaj pomeni osebna, duhovna rast in takoj povezujete z hepi hepi sektami.. mas bleferstvo kjer je vse lazno pozitivno in pometajo negativne stvari pod preprogo- to je kvazi osebna rast… Prava osebna rast pa je, ko se soocas s sabo, razresujes morebitne tezave nakopicene od malega naprej.. torej nic ne pokopljes ampak se soocas z njimi in razresujes v svoje najvisje dobro.

Drugi ne bo avtomacno sodeloval in tu potem pridemo do krizisca, kjer ne najdeta vec skupne poti in en zavije levo drug desno..

Pristna rast je DOBRA STVAR.. kvazi hovscina pa zlo. Modrost ljudi pa da so sposobni locit med tem dvojim! Ne kar vse v isti kos metat. Ni vse soft hepi sekta.

Hovscina haha oz hov hov.. hehehe.. kvazi duhovscina je bilo misljeno 🤪

——————————————————————————————————————————–

torej nic ne pokopljes ampak se soocas z njimi in razresujes v svoje najvisje dobro.

Kaj pa je najvišje dobro?  Ker ne veš, si samo načitan-a.

Kje  je država,  da bi  vse  te  plenilce pozaprla?

Tale del dileme:

“Kaj pa je najvišje dobro?  Ker ne veš, si samo načitan-a.”

ima enostaven odgovor: to je tista situacija (zrelost) kjer se vsi vpleteni – torej tisti ki se razvija in vsi okrog njega – imajo in počutijo bolje.

jp.

Lahko je tako. Ni pa najvišje dobro, je  le okej. Smo okej.   Če se gre v kontekst najvišjega,  si atomatičnio nad drugimi, zato bo težko OKEJ  za vse.

Zanimiv pogled. Sam ga razumem drugače – tako da se naredi največ, kar se v danem trenutku iz dane situacije da.

Nikakor ne kot primerjavo z drugimi.

Zakaj rabiš drugega človeka za svojo osebno rast?

Saj ga lahko tudi ne potrebujem, mislim pa da se vse skupaj pozna skozi dinamiko odnosa med dvema.

Odvisno od človeka. Vsak ima svoj pogled na duhovnost. Avtorica kaj točno ti želiš od partnerja – da bi bral, razmišljal in se pogovarjal s tabo o duhovnosti, ali da bi skupaj s tabo meditiral, izvajal jogo, slavil tvojega “Boga”. itd. Od svojih partnerjev imamo velika pričakovanja in smo potem razočarani, če tega ne izpolnijo in smo upravičeno užaljeni, če se nam posmehujejo.

Jaz zase vem, da mi ne pomeni veliko stopnja duhovne zrelosti partnerja in me ne bi motilo, če jaz npr.izvajam jogo, on pa ne ali jaz meditiram, on pa ne. Bi pa me motilo, če se bi mi pri tem posmehoval. Zame je smiselno, da sva dva v zvezi nekje na isti valovni dolžini- ne tolerirava varanja, sva si predana, si brezpogojno zaupava, se globoko ljubiva, imava podoben pogled na življenje in cilje, podobne vrednote. Jaz recimo zelo uživam v hoji po dežju, ampak mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi to pričakovala tudi od partnerja. Seveda, če bi se mi pridružil in skupaj užival z mano,bi bila več kot srečna.

Torej avtorica najprej poišči odgovor kaj točno od partnerja pričakuješ. Je pa na žalost res, da če ne rastemo skupaj in gremo vsak v svojo smer, da se ponavadi takšna zveza konča ali pa je en/oba nesrečen v takšni zvezi.

Lepo vas prosim. Temu se reče skrajna usekanost. Taki babi samo brco v rit, da se ji zabliska bolj kot sred nevihte.

Seveda se pozna, saj ne boš več isti človek, kot si bila, ko te je spoznal. Če si bosta všeč še naprej in bo njemu všeč kaj postajaš, se ti bo pridružil oz odobraval in spodbujal, če mu ne bo všeč tvoja nova preobrazba, bosta naletela na ovire. Kako jih bosta odpravila je pa odvisno od temeljev odnosa in vajinega dosedanjega reševanja problemov. Nikogar ne moreš siliti v nekaj česar ne želi. Se zna zgoditi, da se boš na neki točki morala odločiti ali še nadaljevati v odnosu ali ne, ali pa bo to naredil on. Dobre veze ne zavržeš brez tehtnih razlogov in veliko poskusov reševanja veze, prav tako pa ne rešuješ slabe veze v nedogled.

Le da to ni za najvišje dobro. ZATE je tako. za drugega pa nekaj x.

Če hočem jaz na kavo, ti pa na tek,  gre vsak v svojo smer. 🙂 Lahko se pa spreš  tako, da se na koncu ne poznata., kar se mi je že zgodilo. RASTEŠ Z ZRELOSTJO, NE S TROLANJEM.  Ne smem slišat nič o osebni rasti, res ne.

Kadarkoli jo začneš reševati, ostane  nerešeno.  Zveza ni rahabitalicija, kot  se jo hoče predstavit in še služit na tem.  “SMO ALI PA NISMO. “

Bravo!

Se zelo strinjam!

Neee veeem nooo…

Najvisje zase, v danem trenutku, casu, prostoru, okolju… Tako jaz razumem.

Kdor duhovno zraste, ni nad drugimi, ker se zaveda, da vsak clovek nosi svoje kvalitete in pomanjkljivosti, tudi on sam, le da goji svoje vrline in blazi svoje napake.

Avtorica, kaj ti sploh hoces?

Kaj je za tebe osebnostna rast?

Kako si predstavljas to pot rasti?

Kaj pricakujes od partnerja na tej svoji poti?

A v vseh teh letih se nisi pogruntala, da lahko spremenis samo sebe, in potem mogoce spremenis svet okoli sebe? Koliko casa ze pises tu gor, kako partner noce tega, v kar ga silis? To pac ni nek napredek. Saj tudi on tebe ne sili, da ostanes na tem nivoji, sama hoces resevati njega, namesto da bi se ukvarjala s sabo. Zacni tukaj, pri sebi, druge pa pusti na miru. Samo TI si tista, ki lahko nekaj spremeni pri SEBI.

In res, glede na napisano je morda on ze na visji stopnji, saj tebe ne sili v nicesar, niti ti trga ne onemogoca. Za vse si prakticno odgovorna sama.

Zdaj pa lahko se pises in ga gnjavis, ali pa resnicno pricnes pri sebi in nadaljujes izkljucno pri sebi in zase.

Obrazložitev je že špdana, s postom malo nižje.

Primer je banaliziran do skrajnosti, je pa vzet iz vsakdanjega lifa. Jaz hočen na kavo ….., – zapasala mi je,  partnerju  je pa le do teka. Ne bi se uatavil niti za pet minut.   Če ji imaš 20 si zrel kako? ali 40 ali 5o…?  Pri 59 se mogoče ne bi niti srečala, ker ne  bi bilo nič za delat….:) V tem trenutku  ni najvišjega dobrega, je sam logika ne pa osebna rast – ker – če  ljudje niso za skupaj, ne bodo nikoli.

No ocitno nisi dovolj moder, da locis razliko kvazi in prave zadeve.. najvisje dobro, da razcistis stvari, ki te vlecejo dol.. ko jih razresis si dejansko svoboden in to je najvisje dobro..

Ps, svoboda nima veze z stanom ampak je to stanje duha.

Niti nima veze s tem, da si nad drugimi, ne govorim o egotu. Si pa zaradi svojega zavedanja na visjih nivojih duhovnega razvoja.. za primerjavo, najnizje so tisti, ki svet dojemajo le materialno tako skozi kes kot to, da jim ljudje predstavljajo le kos mesa. Zato povecini varajo ravno taki.

Partenr se sprosca s tekom, jaz s kavo. Medtem, ko on tece, jaz pijem kavo. Kaj tu ni jasno?

Zrelost se nadgrajuje. Nekdo je lahko pri 20 zrel za 30 ali 40 ali redki celo vec, a to ne pomeni, da bo ostal na tej stopnji, z novimi izkusnjami bo bogatil svoje zivljenje se naprej.

Partnerja sta si lahko tudi zelo razlicna, tako karakterno kot v interesih, ce te razlike jemljeta kot dopolnjevanje in se spostujeta, njuna ljubezen lahko traja tudi do konca zivljenja.

Samo dodajam:

Zaradi visje zmoznosti dojemanja, lazje razumes tudi tiste na dnu lestvice in jih ne dojemas kot nizje od sebe oziroma sebe ne postavljas visje.

Osebnostno rastemo in se razvijamo brez, da bi to sploh vedeli, če pa to ozavestiš, pa vprašanje, če prav delaš. Eni itak ostajajo na mestu in silit nekoga, je skrajno neumno. Če ti pa partner ne ustreza, ga pa pustiš.

Npr jaz na kariero dam več kot partner in ga ne silim. Meni se on pridruži, ko sicer ždi sam doma.

Sicer pa kaj je zate osebnostna rast?