Prosim za pomoč!!!!!!!!!!!
Hudo! A zato je starš, da do svoje smrti za otroke skrbi in ker mu še ostane, naj še pa za vnuke al kaj?? Daj preberi še enkrat, kar si napisala. A se ti ne zdi, da bi tvoja mami lahko sedaj malce uživala, ko je tebe spravila v odraslost, čeprav ne vem, če se ji je ravno posrečilo
Napisala sem le svoje misli (čeprav sem bila vljudna, hi hi hi). Ker mi gre resnično na bruhanje ob vsem egoizmu, ki je med nami…
Ja, stari starši tega niso dolžni, to je njihova dobra volja, njihova pripravljenost,….bla, bla, bla.
Imajo določene pravice, dolžnosti pa ne. Tako je, ne glede na to, kje živimo.
Konec koncev imajo svoje življenje.
Ja, in so taki in drugačni. Eni so neskončno požrtvovalni, eni v zlati sredini, ene pa glih briga in….
No, kakor se zmeniš – najboljše je, da si sam svoj, če se le da!
lp, Mateja
°Lola ?? Vidim da si se zelo razjezila. Škoda živcev. Vidim, da si ena tistih, ki plačuje stroške na osebo. Škoda ane? hehe
Hotela sem samo povedat, da res ne plačujemo najemnine. Toda to še ne pomeni da živimo zastonj, na račun staršev, pač pa da živimo v skupni hiši in si delimo vse stroške, kar se hiše tiče (kar pa ni malo) saj imamo vsak po 100 m2. (voda, elektrika, kurilno olje, vsi poračuni, popravila, ..) Ker pa ne plačujem 3/5 kot tukaj vse ostale, ki se razburjate (brez veze), pač pa le 1/2 vseh stroškov. In kje je sedaj problem?
Moji starši so veseli, da živimo skupaj, saj si tako delimo stroške, ki bi jih mogoče sama težko plačevala, ker vsak dan vidita težko pričakovanega vnuka, ki jima razveseljuje dneve, ker ga rada pomerkata, če moram v šolo ali službo in ne razmišljata le o tem, koliko vode in elektrike bo kdo porabil! Še nikoli nista omenila, da bi sedaj ko smo trije morali več plačevati.
Žal mi je, da imam le jaz take razumljive starše. Tudi tebi bi privoščila take!
Srečna sem, da smo lahko ostali doma (brez najemnine) in uživamo vse privilegije, ki smo jih deležni.
Lp Mojca
Najprej se vsem zahvaljujem za vašo pomoč. Vsem tistim, ki se strinjate z mano in tistim, ki se ne.
Rada pa bi razčistila nekaj stvari.
Živimo v hiši (jaz, partner, otrok in ONA). Marca sva se dokopala (zaradi mojega jezika!) do papirjev (urejenih pri odvetniku) na katerem jasno piše, da se hiša deli na dva dela. Srednji je taščin, spodnji (smatra se za kletne prostore, čeprav imava bivalne prostore) pa od partnerja (zato nisva dolžna plačevati najemnine). Februarja sva se “udarili”, ker sem je bila sita, ker se je vtikavala v stvari, ki se je ne tičejo in partnerja napihovala z raznimi stvarmi (ena, glavna stvar, je, da otrok ni partnerjev, ampak sem mu podtaknila otroka od drugega!!!!!! (parnerju je celo rekla, da otroka ne bo prišla pogledat, dokler ne vidi dokaza, da je njegov!) To je seveda govorila meni za hrbtom, v obraz ni nikoli povedala, pa je kar naprej čepela pri meni in utrujala s svojimi problemi.). Začela je groziti, da bomo morali hoditi skozi okna, da bo prostore zaklenila, da je ona lastnica nekaterih prostorov spodaj, da je najina le kuhinja, spalnica in WC. Bila sem čisto na tleh. Sploh nisem vedela kaj naj. Ker (vsaj ženske) “moramo” govoriti o problemih, ki nas morijo, sem o tem govorila z nekaj osebami. Ena izmed njih je partnerjev oče, taščin bivši mož. In on mi je povedal, da je spodnji del partnerjev, da nekje obstajajo papirji. Kar kamen mi je padel od srca. Pol leta sem čakala in trpela, da bi se ločil spodnji in zgornji del. Ona je vedno hodila dol in brskala po stvareh, ko naju ni bilo (dokazano! (razne fore)). V spodnji kopalnici pa je imela pralni stroj. Konec avgusta, začetek septembra, pa smo ga prestavili k njej. Tam kjer se je lahko prišlo dol, sva postavila omaro in zamenjala ključavnico na garažnih vratah (najin vhod). Sedaj pa grem lahko končno od doma in vem, da mi nihče ne bo brskal po stvareh (niso dragocenosti, ali skrivnosti, vendar gre za princip).
Tašča se torej ne strinja s partnerjevo izbiro (z mano) in dela vse kar je možno, da bi naju ločila. Imam neizmerno srečo, da se imava s partnerjem tako rada, da drživa skupaj. Ne glede na vse!!
Še nekaj, ne mislite, da sem ponosna, da sem “kriva” za takšne odnose. Daleč od tega. Velikokrat se počutim slabo zaradi tega. Partnerju sem dala jasno vedeti naslednje. Če hoče biti z njo, naj gre h njej. Kadarkoli! Vendar nočem, da hodi ona blizu mene, torej, k nama.
In še nekaj glede otroka. Na začetku sem res veliko (ogromno!) prala. Sedaj pa ne več. Otrok je dobil veliko oblačil, zato tudi ni potrebno prepogosto pranje. Perem vse skupaj (otrokovo, svoje…). Likam le najnujnejše (redko!). Ko se posuši lepo zložim in sploh ni razlike med zlikanim in zloženim. Glede centralne pa ne kompliciram. V kopalnici je vedno dovolj toplo (ko otroka previjam, umivam). Velikokrat pa se skupaj stuširava, tako, da se ne porabi preveč. Drugje pa je normalna temperatura, da je ne zebe in, da ji ni prevroče.
In položnice. Imamo isto kvadraturo. Ona lika vse (posteljnino, spodnje perilo, brisače itd.-jaz to le zložim). Midva plačava od skupnih položnic (elektrika, voda, snaga (naslednji mesec snaga ločena!)) 21.000, ona pa 7.000.
Kaj komentarjev?!
Najboljša varianta: svoje števce in končno mir! Sicer se boš vedno sekirala, da preveč plačuješ, kar je čisto res. Tašča ti bo pa vedno težila, da preveč vode in elektrike porabite. Videla si pa, da se nekatere razburjajo, nad najinimi mislimi, ker živijo v bloku in morajo plačevati tudi za otroka polno ceno.
Kakorkoli že, upam, da se čimprej razmere umirijo.
Lepo se imejte in uživajte v ljubezni, ki jo imate, na taščo pa malo pozabite.
Lp Mojca
Res je gotovo težko živeti v takih razmerah. Ampak, če ste zaprli dohod z omaro in boste imeli ločene števce, bo gotovo nekako šlo. Mislim, da je tvoji tašči dolgčas ker je sama in je ljubosumna nate, ki si ji (po njenem mišljenju) speljala sina. ZAto ti hoče na vse načine nagajati in vaju ločiti. Najbolj jo bosta utišala s tem, da se ji ne pustita provocirati. Jaz bi na tvojem mestu plačala, dokler imate še skupne števce, potem pa točno po odčitanem. Pa seveda, da tvoj partner ni nekje na sredini med vama, ampak da se oba strinjata, da imata težave zaradi tašče.
Pri nas smo tri družine v hiši – spodaj tašča in tast, na sredini svakinja z možem in enim otrokom, na vrhu pa midva z možem in dvema otrokoma. Stroške plačujemo vsi enako – vse delimo na tri dele. Pa imata tast in tašča najmanj prostora (spodaj je tudi garaža in kurilnica).
Iz mojih izkušenj: zaradi otrok pri nas definitivno porabimo veliko elektrike, najbrž prav toliko kot za odrasle. V pralnem stroju je vedno več kot pol cunj od njiju, ker toliko svinjata, moram vsak dan posesati. Gledata TV, igrata na računalnik, poslušata glasbo, imata prižgane luči… Da o vodi sploh ne govorim – ker se večkrat okopata kot stuširata, definitivno porabita več kot midva z možem. In spet – ker toliko umažeta, moram pomivati pogosteje, kot bi sicer.
Način komunikacije med vama s taščo je pa žal čisto druga tema… Škoda, ker je tako, saj boste očitno drug z drugim morali živeti še dolga leta.
No, vsaka skrb za moje živčke je dobrodošla in se zanjo tudi iskreno zahvaljujem. ;o))
Tvoje videnje mojega plačevanja je popolnoma napačno. Kje si pa to videla??
Te citiram…….
“Starši bi morali le pomagati mladim, ne pa da jim nekateri še tečnarijo za vsako malenkost. “
Pošteno plačevanje stroškov, ki jih narediš ti in tvoj otrok, zame ni nobena malenkost. Pričakovanje, da so starši zato, da pomagajo, ko jih pa kaj zmoti, naj bodo pa tiho in naj ne tečnarijo za malenkosti, je pa bizarno. Hudo!
Mimogrede. Tudi jaz živim v hiši mojih staršev, kjer imava svoje gospodinjstvo. Tudi nama moji starši ogromno pomagajo. Ker lahko in želijo. Ampak umazano perilo, si pa vseeno sama perem. Žal, ne vidim v mami zastonj gospodinjske pomočnice. Žal, ne razmišljam tako egoistično kot je danes v to modi. Že samo spoštovanje do staršev mi tega ne dovoljuje.
Naj bo dovolj!
Lepo se imej, pa z mamo bi si bilo potem pošteno še otroški dodatek deliti. Naj ima še ona privilegij pozorne in dobre hčere!!
LP
Svoji števci so dobra varianta, vendar iz napisanega lahko sklepam, da tudi takrat ne bo miru. Bo pa tašča kaj drugega našla! Poskušajte se odseliti! Če te ne mara, te tudi potem ne bo imela rajši, ko bo plačevala samo svoje stroške.
LP