Darilne pogodbe niso delali – so jo hoteli, pa da jaz podpišem, da se odrecem nujnem deležu.
Ker nisem hotel, so rekli, da bodo naredili drugače.
Da, moja mama je dedeovala po svojem očetu.
Boli me to, da vedno, do česarkoli pride, sem dober jaz in moja družina.
Brata takrat ni nikoli na spregled, če kaj rečem, da zagovarjajo, da ima delo… Ja seveda, tudi jaz ga imam,kar naprej, pa vseeno pomagam,kolikor le morem.
Sedaj je pa vsak dan pri starših, ko delajo spletke..

doma se boš moral odkrito pogovoriti. Če ti za pomoč pričakuješ plačilo, potem to jasno povej, ne čakaj kot sveta nežka v kotu.
edino prav bi bilo, da se s starši pogovorite o dolžnostih in obveznostih.
Zakon v Sloveniji je izjemno slab in bi ga bilo nujno potrebno spremeniti (1. da so starši dolžni otroke preživljati do polnoletnosti – 18. leta starosti, 2. da otroci niso dolžni preživljati staršev. 3. oporočno dedovanje brez nujnih deležev. ,

še jaz, sicer sem o tem že enkrat pisala. Doživela vse živo, približno enako, kot avtor. Tudi moja sestre ni bilo k očetu kar 8 let, na koncu pa je letala okoli njega, da se je kar kadilo za njo. Očeta prisilila, da ji je dal stanovanje, se vpisala v zemljiško knjigo, ga prodala, vse za časa življenja očeta…Ampak po smrti so se darila vrnila v zapuščino in sem dobila nujni delež, tako, da avtor najprej se nehaj sekirat. Razdedinit te ne moreta, vse boš pa urejal po smrti. Marsikaj se da. Jasno je, da ne boš vsega pustil, ampak vzel kar ti pripada, pa naj eni še tako blebečejo, da si grd,…Verjam, da se trezno sedaj pogovoriti ne da, to je naša slovenska posebnost. Prijatelji v tujini se temu samo čudijo, oni že za časa staršev vse uredijo in se o takih stvareh lahko mirno pogovarjajo in zato so tudi s sorojenci bolj prijatli, kot pri nas, vsi skregani, če ne prej pa pri dediščini. Nič koliko takih zgodb v naši literaturi.

koliko daril pa se vrne v zapuščino oz. kaj se šteje kot darilo?

Darila večje vrednosti, za katera se izkaže, da drugi dediči niso vedeli oziroma se jim niso odrekli. Stanovanje je že tako darilo.

Avtorica jaz povem, žal ne bo šlo v dedno maso, ker bo mati prodala za čas življenja, denar pa dala bratu. In to je edino, kar ima.Torej ne bo imela ničesar, ko bo prišle čas za dedovanje.
In res je, kdor tega ne doživi, je lahko pameten, ko pa se sam znajdes v takšni situaciji …

Torej boš moral tožiti za del tega denarja. Saj mama ne more dati 100.000 eur kar v gotovini bratu. Mora tudi on imeti dokaz, od kod mu denar.

Torej je vseeno, nepremičnina ali denar,oboje je darilo večje vrednosti, ki se vrača v dedno maso. Seveda preko sodišča.

ja ne vem, edina rešitev skoraj je, da mater ubiješ, samo potem boš pa res dedno nevreden.
al pa ji kako zagroziš, da boš vse pobil, če ti ne bo dala denarja.
al kakšne so že te slovenske scene.

Tudi to se zlahka spodbija in se bo izpodbilo, če boš le to aktivno storil. Tudi denar je darilo.

A to je parodija na slovensko obsedenost s cegli?

Če ni: a je res vredno? Prekineš stike, ne pomagaš več, pa naj se sami znajdejo. Kaj boš s tako žlahto? Bolje bo brez. Škoda živcev. Za tvoje potomce pa sam kaj ustvari, če se ti zdi, da morajo kaj dobiti. Očitno te iz nekega razloga domači ne marajo. Vseeno je, iz katerega in če je upravičen, ampak zakaj se potem siliš zraven? Ni vredno.

seveda bo šlo v dedno maso, kot so ti že napisali. problem je samo, če bo brat denar zapravil in ne bo imel nič. Problem mu bo takrat kaj vzeti, če pa bo ta denar imel pa se bo verjetno uredilo. Sem napisala, da je sestra stanovanje prodala, imela pa je denar in mi je morala vrniti v denarju, ne v lastništvu stanovanja.

veš ni vedno tako. Na starost je človek kar v svojem svetu, dela neumnosti, ga lahko marsikdo pregovori, mu obljublja,…joj koliko je teke mahinacije starejših. Si že slišal, da so ponavadi več vredni tisti, ki jih k starostniku ni (beri se ne morejo skregat), kot tisti, ki so nenehno pri njih.

Upam, da ti stara nič ne zapusti, ker si nesramen in nespoštljiv do kraja, jebemti mulc, grebeš se za nekaj, kar ti še sploh ne pripada. Dediščina je po smrti, zapomni si to, govedo zagamano.

Te nujne deleže bi treba ukinit, večje neumnosti še nisem videl.

Če sta starša še živa, in če prodata hišo, a je razlika a ta denar porabita za kur*e in za droge, al pa dasta bratu?

Ne komplicirat, pogovorite se, odločitev je pa še vedno od staršev.

po naših zakonih je tako, da lahko dasta komurkoli, samo prvemu dednemu redu ne.
Torej če dasta cerki, RK, sosedovi Francki – ni nujnega deleža, če pa enemu otroku, pa je .

premoženje starša lahko dasta komurkoli želita.
pri prvem dednem redu je zgolj omejitev, da se darila štejejo v dediščino pri izračunu nujnega deleža, kar pa ne pomeni, da daril prvemu dednemu redu ne bi smelo biti.

pri ostalih pa to velja, če človek umre v roku enega leta po tem, ko je dal darilo, se to darilo všteje v izračun nujnega deleža. tudi če cerkvi da.

Ne ljubi se mi brati vseh nebuloz.

Torej, gre za hišo, ki je v izključni mamini lasti, ker je to podedovala po svojih starših. Hišo, ki je potrebna obnove, bi rada podarila bratu, tebe bi pa izplačali.
Ti se ne strinjaš z zneskom, ker naj bi bil drobiž.
Za eno kolikor toliko relevantno mnenje bi bilo res ključno vedeti, koliko je hiša okvirno vredna zdaj, takšna kot je, koliko je stara, kaj je za obnovit in koliko so ponudili tebi.
Brez teh cifer bi na prvo žogo rekla, da si tepec in da vidiš zlato jamo nekje, kjer je ni. Za staro hišo obnovit najnujnejše – streho, fasado, okna, mogoče še ogrevanje – ne vem, če je 50.000 dovolj. Na trgu, če niso ravno na ultra zanimivi lokaciji, nimajo astronomske vrednosti, ker je potreben ogromen vložek in je ugodneje kupiti parcelo ali novejšo hišo.

Sklepam, da si še relativno mlad in da so tvoji starši tam okrog 60, torej komot živijo še 20 let. In ti si se zdaj zaradi nekega abstraktnega obeta dediščine (pazi, če bosta oba starša morala v dom in nimata neke solidne penzije, bo vse njuno premoženje šlo za plačevanje doma, to namreč hitro nanese 2000 evrov na mesec) čez par desetletij pripravljen dokončno skregati z bratom in starši. In še, morda je zate zdaj 10.000 evrov vredno več kot 50.000 nekje v prihodnosti.

Torej, na prvo žogo bi rekla, da razmišljaš zelo neumno.

v bistvu ne moreta razpolagat s polovico svojega premoženja po domače povedano.
pa prehitro ne umret.
Seveda pa se da urediti preko drugih pogodb.

čista bedarija

če sta dva dediča, je nujni delež 1/4

v tem primeru so pa zaenkrat dediči itak trije. torej, bi bil nujni delež zgolj 1/6
in še enkrat. s svojim premoženjem lahko počneš, kar te je volja. tisti, ki dobi darilo, je po tvoji smrti dolžen izplačati nujne deleže.

nujni deleži so polovica od tega, kar bi sicer pripadlo, torej s polovico premoženja ne moreš razpolagati, če potem to država vzame in da drugemu kot si se namenil.

daj si še kaj bolj neumnega zmisli no

Oba starša sta živa, razumna in prisebna. S svojo lastnino lahko razpolagata kakorkoli želita.

ni čisto tako, če prav bereš. Se bosta morala kar potruditi, da bosta pravno formalno uredila zadeve.

Seveda lahko svobodno razpolagata. Birokracija je že ko hladilnik kupiš npr garancija. Seveda je pri prenosu/prodaji nepremičnine toliko več papirjev in stroškov.
Ampak še vedno je fora v tem: starša lahko razpolagata s svojim imetjem kakor želita.

Vsak, ki vidi dediščino kot nekaj samoumevnega, kar je tako rekoč že njegovo, naj si predstavlja tole situacijo.
Dediči samske odrasle osebe so starši. Ta oseba si kupi stanovanje in nekaj let živi v njem. Nato dobi preblisk, da bo to stanovanje prodala, šla živet nekam v poceni eksotične kraje, kjer bo za kupnino lahko živela praktično do konca svojih dni, pa so starši proti, ker je to pač njihova dediščina! In rečejo, da bodo zahtevali nujni delež 🙂