razgovor za delo v Leku-OMG-katastrofa
Jaz sem enako delala, problem je da od tebe ne zahtevajo razmišljanja ampak sam da delaš kar ti rečejo in to je v večini tako da je samo delo opravljeno. Veliko manipuliranja, šikaniranja, …. na razgovoru ti obljubljajo marsikaj ko tja prideš vidiš osebe brez srednje šole teb pa govorijo kako ne sprejmejo brez 5 stopnje operaterja… Dobesedno iščejo sam ovce, ki šefom nosjo informacije o sodelavcih…. Ljudje zato tekmujejo in se med sabo žaljo … Pač kavce za vodje, cigarete in te bodo pustili na miru tud če delaš napake… Če oravljaš normative ti poskušajo še več naložit, vzeli bi ti odmore, malco skrajšali…. In stvar je v tem da je šovinizem zraven ko to govorim pač večina Slovencev po primku in imenu gre po 3-6mescih direkt v lek medtem ko osebe, ki so državljani Slovenije in imajo IĆ delajo po 2 letih ali več prek agencije … Pač tud sam sem tam delala 4 mesece potem pa najdu službo v eni delavnici kjer mam mir med tem ko so mi v Leku izkali napake in ko niso mogli najdet pri delu so mi govorili o urejenosti v službi za brado ,obleke…. čeprav sem vedno nosil vse zaščite… Pač če ne kadiš maš nekako že nek minus…. vodje izmene niso nič bolj šolane od delavcev ampak se vid da so napredovale z manipulacijo in šikaniranjem zato tudi ko kdaj kaj ne veš pa ga sprašuješ rata živčen in te pošlje nekomu drugemu da sprašuješ ta ti pa prav da za te stvari imam vodjo … In najhujša stvar je da ljudje nosjo privat probleme v službo in tuki se začne šikaniranje in norčevanje…. Men je takoj tudi psihologinja dejala da glede na kandidate k jih dobijo jaz nisem za tja … prav da bolj razumen, razgledan in se bom težko vklopil v sistem kjer sam nekako nagon in ker sem tih kljub temu da sem pameten ….
OK, razumemo – hvala za tovjo podeljeno izkušnjo.
Verjamem, da je sedaj v času tega “koronanja in štrikcanja in psihiranja” za nekatere še težej.
Ampak jaz ti povem sledeče – če se odločim, da grem za tehnologa v ananalizni aboratorij ( samo to delo me tam trenutno zanima, nič drugega – mi ni problem delat preko agencije toliko mesecev, pa potem da me redno direkt zaposlijo – se imam namen potrudit, ker pri delu sem pa 200{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) oddelam svoje, še najraje bi kakšne popoldanske in nočne izmene, ker lahko ( otroc so že polnoletni), stanujem skoraj tako blizu, da se lahko s kolesom vozim tja v službo, način dela pa poznam, tudi pod pritiskom mi ni problme delat, ker se ne pustim, mi ne pride do živega ( sem se z leti dela v multinacionalkah naučila marsikaj in dobila tudi debelo kožo) me boli za vse mahinacije, probleme drugih, koneckoncev če je tako, da ni “kolektivnega duha” – porav, v službo pridem oddelat svoje profesionalno, zabavam se pa drugje. Sem v življenju dala že mnogo skozi in točno ta služba bi mi trenutno prišla prav, zato ker mi je blizu, ne rabim se prefijakavat ne tja, ne nazaj. Pa ne narobe razumeti. res je, za delo v proizvodnji zdravil moraš biti psihično zelo močna oseba ( poznam, sem že pred 20imi leti med prakso delala v Leku na verovškovi na tabletirnem in iampulnem oddelku= sterilizacija, varjenje). :). Zdaj me pa izključno analizni lab zanima….. -je pa to zaposlitev, kjer je najbolje, da čimmanj o tebi vedo sodelavci, tembolje in čimmanj imajo za obirat.
OK, razumemo – hvala za tvojo podeljeno izkušnjo.
Verjamem, da je sedaj v času tega “koronanja in štrikcanja in psihiranja” za nekatere še težje.
Ampak ti povem sledeče – če se odločim, da grem za tehnologa v analizni laboratorij ( samo to delo me tam trenutno zanima, nič drugega), mi ni problem delati preko zaposlitvene agencije ala Adecco toliko mesecev kot je treba, pa potem da me redno direkt zaposlijo ( hehe, priimek po tovjih ugotovitvah bo že pravi) – se imam namen potrudit, ker pri delu sem pa 200{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, vedno. Oddelam svoje, še najraje bi kakšne popoldanske in nočne izmene, ker lahko ( otroci so že polnoletni), stanujem tako blizu, da se lahko s kolesom vozim tja v službo, način dela pa poznam, tudi pod pritiskom mi ni problem delati ker se ne pustim, mi ne pride do živega ( sem se z leti dela v multinacionalkah naučila marsikaj in dobila tudi debelo kožo) me boli za vse mahinacije, probleme drugih, koneckoncev če je tako, da ni “kolektivnega duha” , pa tudi prav – v službo pridem oddelat svoje profesionalno, za zaslužek, ki ne bo ravno mali, zabavam se pa drugje. Sem v življenju dala že mnogo skozi in točno ta služba bi mi trenutno prišla prav, zato ker mi je blizu, ne rabim se prefijakavat ne tja, ne nazaj. Pa ne narobe razumeti. Res je, za delo v proizvodnji zdravil moraš biti psihično zelo močna oseba ( poznam, sem že pred 20imi leti med prakso delala v Leku na Verovškovi LJ na tabletirnem in ampulnem oddelku= sterilizacija, varjenje) :). Zdaj me pa izključno analizni lab zanima….. je pa to zaposlitev, kjer je najbolje, da čimmanj o tebi vedo sodelavci, tembolj in čimmanj imajo za obirat.
[/quote]
Opravičujem se za tipkarske napake – popravljeno vseeno, da mi ne bo kdo očital površnosti ali celo neznanja pisanja slovenskega jezika 
Tak način je v vseh teh večjih korporacijah. Zelo strogi, zelo natančni, kakšen človeški odnos? Pozabi. Še če si preveliko v bolniški že na predavanjih povedo, da jim to ni po godu in da se nekako pričakuje da bo maksimalno 2 dni na bolniški ALI dopustu, da se dela vse praznike in vikende. Jaz sem bil na izobraževanju v tovarni v Preboldu (lastniki so Turki, sedež podjetja je v Nemčiji), delajo se pa izdelki za BMW, VW in podobne korporacije z več miljardnim čistim letnim dobičkom in tam se tudi vse s štoparico dogaja, tudi v proizvodnji naj bi preverjali s štoparico, če si dovolj hiter in učinkovit. In odnos je bil tudi zelo strog. Je bilo odmora med predavanji 10 minut in bi morali v predavalnico priti 12:30, eden je prišel 12:31 in je na tablo predavatelj napisal 12:30 ni enako 12:31!!! in je o tem govoril kakšnih 5 minut, kako vsaka sekunda šteje in tako naprej. Je bil zelo jezen, ker je predavatelj zamudil in se mi je zdelo, da ni manjkalo veliko da bi ga poslal domov. Saj po eni strani jih razumem, ker se potem ustavi cel proces, ampak je pa zelo striktno in strogo, po drugi strani pa majhno plačilo.
Se spomnim ko je bilo predavanj konec ob 15h in sem bil ob 16h dogovorjen za nek pregled pri zdravniku in sem čakal in čakal na zaposleno, da bi še nekaj podpisal, pa sem mislim da 15:25 vprašal če sem vse opravil in če lahko sedaj grem, pa mi je strogo rekla, da kam tako hitim, da se nikoli ne dela samo 8 ur…
Na predavanjih je pa bilo rečeno, da so neke norme koliko izdelkov se mora na smeno sestaviti in da kakšne 2-3 dni prej zveš če boš delal dopoldan, popoldan ali ponoči. Če se prav spomnim bruto plača preko agencije je bila 780€, plus topla malica in prevoz. Koliko sem slišal in tudi opazil, je pa bilo delavcev precej tujcev iz držav kjer zaslužijo še manj in jim 650€ neto predstavlja visok zaslužek. Ampak ne zavedajo se ti tujci, da so tudi stroški življenja tukaj veliko višji kot iz držav kjer prihajajo. Če daš za najemnino 250€ in 150€ za tekoče stroške stanovanja, ti ostane še 250€. In kaj lahko s tem naredi človek. Greš 5x v trgovino kupit hrano in ti ostane še 50€…
Tak način je v vseh teh večjih korporacijah. Zelo strogi, zelo natančni, kakšen človeški odnos? Pozabi. Še če si preveliko v bolniški že na predavanjih povedo, da jim to ni po godu in da se nekako pričakuje da bo maksimalno 2 dni na bolniški ALI dopustu, da se dela vse praznike in vikende. Jaz sem bil na izobraževanju v tovarni v Preboldu (lastniki so Turki, sedež podjetja je v Nemčiji), delajo se pa izdelki za BMW, VW in podobne korporacije z več miljardnim čistim letnim dobičkom in tam se tudi vse s štoparico dogaja, tudi v proizvodnji naj bi preverjali s štoparico, če si dovolj hiter in učinkovit. In odnos je bil tudi zelo strog. Je bilo odmora med predavanji 10 minut in bi morali v predavalnico priti 12:30, eden je prišel 12:31 in je na tablo predavatelj napisal 12:30 ni enako 12:31!!! in je o tem govoril kakšnih 5 minut, kako vsaka sekunda šteje in tako naprej. Je bil zelo jezen, ker je predavatelj zamudil in se mi je zdelo, da ni manjkalo veliko da bi ga poslal domov. Saj po eni strani jih razumem, ker se potem ustavi cel proces, ampak je pa zelo striktno in strogo, po drugi strani pa majhno plačilo.
Se spomnim ko je bilo predavanj konec ob 15h in sem bil ob 16h dogovorjen za nek pregled pri zdravniku in sem čakal in čakal na zaposleno, da bi še nekaj podpisal, pa sem mislim da 15:25 vprašal če sem vse opravil in če lahko sedaj grem, pa mi je strogo rekla, da kam tako hitim, da se nikoli ne dela samo 8 ur…
Na predavanjih je pa bilo rečeno, da so neke norme koliko izdelkov se mora na smeno sestaviti in da kakšne 2-3 dni prej zveš če boš delal dopoldan, popoldan ali ponoči. Če se prav spomnim bruto plača preko agencije je bila 780€, plus topla malica in prevoz. Koliko sem slišal in tudi opazil, je pa bilo delavcev precej tujcev iz držav kjer zaslužijo še manj in jim 650€ neto predstavlja visok zaslužek. Ampak ne zavedajo se ti tujci, da so tudi stroški življenja tukaj veliko višji kot iz držav kjer prihajajo. Če daš za najemnino 250€ in 150€ za tekoče stroške stanovanja, ti ostane še 250€. In kaj lahko s tem naredi človek. Greš 5x v trgovino kupit hrano in ti ostane še 50€…
[/quote]
Narobe sem zapisal, ne predavatelj ampak potencialni delavec, ki se je izobraževal je 1 minuto zamudil na predavanje. Predavatelj je bil potem jezen na tega delavca in je par minut razlagal kako vsaka minuta šteje in na tablo napisal 12:30 ni enako 12:31!!!!!!.
Tak način je v vseh teh večjih korporacijah. Zelo strogi, zelo natančni, kakšen človeški odnos? Pozabi. Še če si preveliko v bolniški že na predavanjih povedo, da jim to ni po godu in da se nekako pričakuje da bo maksimalno 2 dni na bolniški ALI dopustu, da se dela vse praznike in vikende. Jaz sem bil na izobraževanju v tovarni v Preboldu (lastniki so Turki, sedež podjetja je v Nemčiji), delajo se pa izdelki za BMW, VW in podobne korporacije z več miljardnim čistim letnim dobičkom in tam se tudi vse s štoparico dogaja, tudi v proizvodnji naj bi preverjali s štoparico, če si dovolj hiter in učinkovit. In odnos je bil tudi zelo strog. Je bilo odmora med predavanji 10 minut in bi morali v predavalnico priti 12:30, eden je prišel 12:31 in je na tablo predavatelj napisal 12:30 ni enako 12:31!!! in je o tem govoril kakšnih 5 minut, kako vsaka sekunda šteje in tako naprej. Je bil zelo jezen, ker je predavatelj zamudil in se mi je zdelo, da ni manjkalo veliko da bi ga poslal domov. Saj po eni strani jih razumem, ker se potem ustavi cel proces, ampak je pa zelo striktno in strogo, po drugi strani pa majhno plačilo.
Se spomnim ko je bilo predavanj konec ob 15h in sem bil ob 16h dogovorjen za nek pregled pri zdravniku in sem čakal in čakal na zaposleno, da bi še nekaj podpisal, pa sem mislim da 15:25 vprašal če sem vse opravil in če lahko sedaj grem, pa mi je strogo rekla, da kam tako hitim, da se nikoli ne dela samo 8 ur…
Na predavanjih je pa bilo rečeno, da so neke norme koliko izdelkov se mora na smeno sestaviti in da kakšne 2-3 dni prej zveš če boš delal dopoldan, popoldan ali ponoči. Če se prav spomnim bruto plača preko agencije je bila 780€, plus topla malica in prevoz. Koliko sem slišal in tudi opazil, je pa bilo delavcev precej tujcev iz držav kjer zaslužijo še manj in jim 650€ neto predstavlja visok zaslužek. Ampak ne zavedajo se ti tujci, da so tudi stroški življenja tukaj veliko višji kot iz držav kjer prihajajo. Če daš za najemnino 250€ in 150€ za tekoče stroške stanovanja, ti ostane še 250€. In kaj lahko s tem naredi človek. Greš 5x v trgovino kupit hrano in ti ostane še 50€…
[/quote]
To bi bilo vse še ok, če bi v eni firmi veljala strogost za vse, čisto vse. Problem pa je v tem, ker velja to samo za polovico delavcev, ki so garači, polovico luftarjev pa lahko mirno pol šihta afne gunca.
Narobe sem zapisal, ne predavatelj ampak potencialni delavec, ki se je izobraževal je 1 minuto zamudil na predavanje. Predavatelj je bil potem jezen na tega delavca in je par minut razlagal kako vsaka minuta šteje in na tablo napisal 12:30 ni enako 12:31!!!!!!.
[/quote]
Zagotovo se tako “psihira” kader za delo v proizvodjah – stlačenjem, degradiranjem – to je čisto “po vojaško” – načrtne metode so to.
praktično so bile take tudi metode JNA oficirjev. Vprašanje, če niso tisti, ki izvajajo ta izbraževanja in selekcije ravno njihovi potomci ( sarkazem off).
Ja se strinjam. Je pa tudi zanimivo kako ljudje ne spregledajo določenih stvari. Si navaden delavec v proizdvodnji pa nosiš izjemno odgovornost tako v neki živilski kot farmacevtski industriji. Enako če si medicinska sestra in tako naprej. Sicer višje medicinske sestre so pri nas ene zelo plačane, tudi 5.000€ bruto, ampak srednje pa veliko premalo in ravno te delajo največ.
Po drugi strani pa gledam te športnike v določenih panogah… dobivajo miljarde zneske in to ravno od podjetij ki podplačujejo delavce. Šport je težak, ampak kakšno odgovornost pa on nosi, če izgubi žogo, naredi prekršek, slabo odigra tekmo… Popolnoma nobene, svet gre dalje. Pa dobi nek nogometaš ali košarkar par miljonov eur na sezono… Če pa en zidar ali delavec v proizvodnji nekaj zamuštra so pa lahko posledice smrtno nevarne za uporabnika, hkrati pa dobiva na mesec 3000x manjšo plačo kot športnik… Zneski v določenih športih so nenormalno visoki. Tako kot je Španska znanstvenica, ki dela za 2.000€ neto in razvija cepivo za covid napisala, naj pa Mesiji, Ronalditi in drugi zvezdniki razvijajo cepiva, ki rešujejo na miljone življenj…
Je sorodnik delal v državnem podjetju, 25 ljudem je bil nadrejen, vodja večih stvari, risal razne projekte, skrbel za varnost, zaščitna sredstva, nabavo, skladje z zakoni, vodil projekte, urejal skladišča, dajal inovacije pa je imel 100€ več plače kot njegov delavec, ki ni imel niti končane osnovne šole, ker seveda vemo kako je bilo včasih pri pozicijah če si bil pri komunistih ali pa tako kot moj oče, nikoli nisi bil. Dobrih 1000€ neto je imel plače in tudi zadnja leta… Po drugi strani, je nek mladenič z vezami in poznanstvi z malo delovnimi izkušnjami, oziroma nič delovnimi izkušnjami na pozicijo katero je prišel, pa je imel verjetno 4 njegove plače. In to isto podjetje je za šport dajalo verjetno na miljone evrov sponzorskih sredstev v nogomet, rokomet, košarko in še kam… Kaj je pa dobil Daneu ko so bili svetovni prvaki, sigurno ne gliser in najnovejšega mercedesa in si ni kupil hiše za 5 miljonov dolarjev. Še v službo je zraven hodil…
Enkrat sem bral intervju skromne in poštene Mateje Svet in mislim da je rekla v smislu, da kdor hoče biti najboljši, ne more hkrati trditi da je skromen, ker se to izključuje. Zelo dober intervju. Ona že ve zakaj je končala kariero in mogoče je veliko bolj srečna kot bi drugače bila.
Je pa veliko resnice v tem, saj se mi zdi da je mnogo današnjih “uspešnih” ljudi daleč od skromnih ljudi. Sam napuh in požrešnost jih je, in nikoli jim ni dovolj.
Dej ne seri, po 4 mesecih dela oz prej bi rekel glume, da delaš boš zdej najbolj pameten tle. V Leku delam več kot 20 let. Pa da začnem od začetka tvojih nebuloz.
Ne vem kje si ti delal ampak da v Leku ne zahtevajo razmišljanja??? Ne vem zakaj so potem razgovori tako obširni in zahtevni. Ne vem če si lahko taka firma privošči bumbarje, ki nimajo pojma kaj delajo. Proizvodnja učinkovin je preveč draga, da bi si lahko privoščili take ljudi. Zato je treba pri delu še kako razmišljat in samo taki lahko potem delajo in napredujejo.
Kar se odnosov tiče je pa čisto odvisno kje delaš. Je pa res, da opažam te nove mlade naduvance, ki mislijo da boga za jajca držijo, ker imajo faks narejen. Gre mimo tebe kot, da te ni. Ne bo pozdravil/a pa da si bog. Ampak tudi take se da izšolat. Sem eno tako mulo lepo navadil, da pozdravlja (vsaj mene). Parkrat je šla mimo kot tele pa sem jo potem jest prvi in to fajn na glas pozdravil. Zdej, ko me zagleda dobim nasmešek in pozdrav od nje. Biofarmacevtika je res eno leglo ignorance ampak ostala proizvodnja ter labi pa je že druga zgodba.
V proizvodnji in labih ni nobene norme zato ne govori, da dobiš še več dela, če opraviš “normative”. Nihče ti ne omejuje ne malice, ne kavice ne kajenja. Ker se znotraj firme ne sme kaditi so zunaj kadilnice in še nikoli ni nihče rekel, da ne sme na cigaret. Kakor tudi ni noben plus če si kadilec. Ne kadim in ne pijem kave pa se čisto v redu razumem s 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} folka s katerim imam opravka. Vodje izmen so pa pponavadi tehniki, ki so imajo večletne izkušnje z delom v proizvodnji in ki poznajo proces. Ga ni novinca, ki bi kar takoj postal izmenovodnja. Pa ne mešaj zdej izmenovodja, kot vodja 30+ ljudi in vodja proizvodnje linije, ki je pač prvopisani na neki izmeni na določenem obratu. Da se je kdo spravil nate in ti iskal napake si že moral biti nek težak, ki misli, da je po dveh petkih v Leku vso pamet sveta pobral. Da si lahko kakor toliko samostojen je treba vsaj nekih pol leta uvajanja, ti si pa delal 4 mesece? Veliko je takoh brihtnežev in takih res noben ne mara pa ne zato, ker bi znal s svojo glavo razmišljat ampak, ker se jim enostavno ne da dopovedat, da je treba delat po točno določenih predpisih in navodilih za delo. Nihče ti ne bo težil, če se teh navodil držiš. Farmacija je pač taka, da si ne smeš dovoliti pametnjakovičev, ki bi nekaj delali po svoje. Navodila so napisana zato, da je proces kontroliran in vedno enak. Vsak odmik od predpisanega lahko vodi do neustrezne kakovosti učinkovine. To pa mislim, da je vsakemu normalnemu jasno, da ni zaželjeno in tudi nevarno za končnega uporabnika. Je pa tudi res, da se zelo težko naredi, da bi neustrezna roba prišla na trg, ker je med samo proizvodnjo skos nadzor kontrole kakovosti in se učinkovina analizira po vsaki fazi izdelave zdravila. Najslabše kar je, da gre neustrezna roba v uničenje. In ko boš naredil nekaj takih napak se ne čudi, da se nate spravijo in te imajo nadrejeni pod drobnogledom.
Glede redne zaposlitve je pa tako. Če nisi točno določen kader, ki ga nujno potrebujemo-govorim o doktorjih in magistrih potem se zaposliš preko agencij. In ne poznam človeka, da bi po 3-6mesecih agencije dobil lekovo pogodbo. Če si pa kader, ki ga nujno potrebujejo potem imaš pa možnost pogajanja o višini plače in pogojih, drugače pa ali sprejmi ali pa pojdi zunaj jih še vsaj 20 čaka na delo (sploh za delo v proizvodnji).
Psihologinja ti je rekla, da si preveč razumen in preveč pameten, da bi se vklopil v sistem? In ta psihologinja točno ve za kater obrat si bil planiran in točno pozna vse ljudi na tem obratu? Ne vem zakaj potem s psihološkega stališča ne predlaga vodstvu koga in kater obrat naj se prestavi, da bo to funkcioniralo. Verjel bi, da ta psihologinja želi družbi dobro ne pa da spusti takega pametnega in razumnega človeka v ta Lekov ZOO.
Kar se pa plače tiče je pa tako, da izmenec z Lekovo pogodbo in nekaj leti delovne dobe dobi z lahkoto 2000€ neto na mesec, govorim iz svojih izkušenj pa delam kot tehnik s 5. stopnjo izobrazbe. Agencijski je pa res pa je bolj bogo vse skup ampak, ko enkrat prideš do Lekove pogodbe in če si priden se da dokaj hitro plačo nabildat.
Saj to je logično da ne postaneš takoj vodja. Vsaj tu imajo nekaj logike.
V državni firmi poznam primer ko je nekdo iz laboratorija šel ne za delovodjo, ne za izmenovodjo, ne za obratovodjo ampak je šel DIREKTNO za vodjo celotne proizvodnje.
To je tako kot da bi nekdo iz poročnika šel za generalmajorja. Ni nobene logike. Ko so se pa dogajale napake, ker ni bilo izkušenj na tem področju, so pa seveda bili vsi drugi vse krivi.
To pa da mlajši ne pozdravljajo je pa danes že samoumevno. Je takšna vzgoja. Nas so starši naučili da ko se kamorkoli pride da se pozdravi in pa da se pozdravlja starejše od sebe v naprej. Danes je bolj sistem nevzgojenih egoističnih ljudi, brez nekih silnih vrednot in morale. Vse kar šteje je denar.
Pa to nek mlajši moški, ne da bi bil nek starejši izkušen. Tisti, ki ima malo soli v glavi, ve da je v razvoju in tovarnah tako, da je vsako delovno mesto in vsak obrat malo specifičen in da si prestavljen iz enega na drugega je včasih kot da bi prišel v novo podjetje in traja čas da se navadiš in adaptiraš. To nobena fakulteta ne nauči.
o boh pomagaj, 27.08.2016 ob 11:03
Z enega bloga prepis
GESTAPOVSKE METODE V LEKU
Vsi poznamo slovensko farmacevtsko podjetje Lek. Poznano je tudi, da zaradi čedalje slabšega zdravstvenega stanja v družbi njihov biznis vedno bolj cveti. Podjetje tako na račun bolnih služi milijone, če ne milijarde € na leto. Denarja imajo toliko, da bi se lahko kopali v njem. Njihov odnos do delavcev pa je naravnost pošasten in izkoriščevalen! Človek bi sprva pričakoval, da bojo v tako dobro stoječem podjetju vsaj plače normalne. Vendar je realnost povsem drugačna. Zadnjič sem na kavici klepetal z enim svojim dobrim tovarišem in ta mi je izpovedal naslednjo zgodbo:
“Od zavoda za zaposlovanje sem dobil sms sporočilo, če me zanima delo v Leku. Kot brezposelnega človeka me je zanimalo karkoli, zato sem se odzval in sporočil, da me delo zanima. Čez kako uro me je poklicala neka gospa iz neke agencije. Že to mi je bilo sumljivo. Zakaj me kliče agencija za posredovanje dela? Kaj zavod ni več pomemben? Zakaj me Lek sam ni kontroliral? Kakorkoli, ko si brezposeln in nimaš kaj za jesti, sprejmeš vse kar ti ponudijo. Ne sprašuješ preveč vprašanj. Za naslednji dan so me povabili na razgovor.
Bilo nas je kakšnih 12. Pospremili so nas v neko sprejemno sobo, kjer so bila mesta že vnaprej označena z imeni, tako da se je lahko vsak usedel na svoje mesto. Sedli smo se za veliko mizo. Tista imena smo si morali nalepiti na majico, da so lahko vedeli kdo smo. V sobi so poleg nas bili še štirje drugi. To so bili zastopniki tiste zlovešče posredniške agencije, ki jo je očitno najel Lek, da izvede čistko med kandidati. Ko sem jih opazoval sem takoj dobil občutek, kot da sem prišel na Gestapo in da bo vsak čas sledilo neusmiljeno zaslišanje. Tako je tudi bilo. Vsak od teh agentov, ki je stal v svojem kotu je imel na muhi vse nas kandidate, saj so nas nadebudno opazovali in stalno nekaj zapisovali v svoje majhne beležke. Recimo, če je kdo zazehal, zakašljal, kihnil, se stegnil, pogledal na telefon ali uro, skratka vse kar si naredil si lahko videl, da se zapiše. V tem času je glavni “kapo” te agenture na prijazen način pripovedoval kdo so, kaj počnejo in kaj bomo počeli v naslednjih nekaj urah. V istem trenutku sem dojel, da pravzaprav iščejo poslušno, predvsem pa suženjsko delovno silo, ne pa kvalitetne in poštene delavce, ki bi bili pripravljeni delati. Najprej so nam pokazali kratek film, ki je govoril o Leku in delu, ki bi ga naj opravljali. Vendar sem pri tem dobil občutek, kot da nas urijo za tajne agente, ne pa navadne delavce v skladišču. Več v naslednjih vrsticah.
Ko se je uvodna predstava zaključila so nas razdelili v dve skupini. Eno so poslali ven, druga je ostala tam. Tisti, ki s šli ven so se morali preobleč v tiste posebne obleke, ki so jih uporabljali delavci v proizvodnji. Ves čas so nas opazovali kako dolgo se oblačimo in če si med sabo kaj pomagamo ali ne. Ko smo šli v drugo sobo so nam dali list papirja z nekaj vprašanj in imeli smo točno 5 minut časa, da na vprašanja odgovorimo. Vprašanja so bila kratka in jasna, vendar so me spominjala, kot da bi bili v šoli. Na kratko smo morali napisat obnovo tega kar smo videli v filmu in kaj so nam povedali predstavniki tiste agenture. Ko smo končali prvi test smo dobili novega z drugimi vprašanji in spet smo imeli samo 5 minut časa za hiter odgovor. Tokrat so nas spraševali osebne zadeve. Na koncu pa smo dobili tretja vprašanja, ki so že mejila na fašizem. Spraševali so nas kako bi ravnali v primeru, če bi nek drug delavec naredil kakšno napako. A bi ga prijavili ali bi ga opozorili? Skratka vprašanja so bila takšna, da so od človeka terjala, da napiše: „Da zašpecal bom svoje sodelavce, če bojo delali kaj narobe. Jaz bom poslušen suženj kapitala.” Eno vprašanje je bilo tudi tako, če sem kdaj delodajalcu zatožil kakšnega neresnega delavca, ki je zabušaval. Odgovor ni smel biti, da tega nisi kdaj videl ali doživel, lahko si samo rekel da ali ne. Skratka silili so nas, da pišemo, razmišljamo in delujemo kot njihovi bodoči tajni agenti in ovaduhi. To mi ni bilo všeč. Ampak sem zaradi srhljivega ozračja, ki je tam vladal, raje napisal kar so pač od mene pričakovali in šel dalje. Izgubit tak nisem imel kaj.
Ko smo končali in se vrnili nazaj v sprejemno sobo, so se skupine zamenjale. Zdaj smo morali reševati nove probleme, kot da bi bili v osnovni šoli pri pouku tehnike. Dobili smo točna navodila kaj vse moramo sestaviti. Najprej so nam dali nalogo da iz navadnih papirjev naredimo most, ki je imel neke dimenzije (20x25cm) in je moral zdržati težo ene male poln litrske plastenke vode. Imeli smo samo ene škarje, in samo toliko listov, da je en na koncu ostal brez. Gestapovski ageni so ves čas gledali kako se bomo organizirali, kako sodelujemo, kako delamo, kaj se pogovarjamo itd. Imeli smo 7 minut časa, da izvedemo to nalogo. Zadevo so agenti štopali, torej smo morali pohiteti. Nismo imeli nobenih ravnil ali metra, da bi zmerili dimenzije, tako da smo morali delati po občutku. Ko smo zadevo komaj rešili, je že sledila druga naloga. Dobili smo lego kocke in natančna navodila kako sestavit nek avtomobilček. Vsak je delal svojega. Tudi tukaj smo bili omejeni s časom. Točno 7 minut na štoparico. List papirja z navodili je bil eden, tako da so spet gledali kdo bo prevzel vodstvo in kako se bomo znali organizirat. Tisti agenti so ves čas vse skrbno zapisovali in beležili.
Na koncu, ko je druga skupina prišla nazaj smo imeli 15 minut pavze. Lahko smo naročili kavo, sok ali vodo. Glede na to, da so vse zapisovali sem si jaz raje premislil, da ne bi ostal še komu dolžan, čeprav bi mi ena močna črna kava še kako pasala, da se zdramim iz te nočne more, vendar sem raje odklonil. Tisti, ki so morali na cigaret so bili kakopak označeni in zapisani, saj se je videlo, kdo je šel ven in kdo ne.
Ko je bilo pavze konec smo bili spet združeni v eno skupino. Zdaj smo dobili novo nalogo. Dali so nam primer enega kršenja pravil. Nek delavec naredi neko škodo pod kartico svojega sodelavca. Ti to vidiš kako boš ravnal? O tem smo se morali javno razpravljati. Tako da so nas lahko agenti poslušali kako razmišljamo in vse so zapisovali. Odgovore pa primerjali z tistim, kar smo prej napisali. Na koncu smo morali izbrati predstavnika, ki je pojasnil naše stališče. Podobno so nam dali drug primer nekoga, ki je pil vodo na delovnem mestu, kar se po njihovih pravilih ne sme delati. Kaj boš naredil? Ali ga boš zatožil šefu ali samo opozoril. Skratka meni je šlo na kozlanje! Bruh pa tak kapitalizem! Lek služi milijone, navadne delavce pa tako priganjajo, kot da bi bila firma tik pred stečajem.
Na koncu so nas posamično vabili na razgovor s šefi podjetja. To je bila šele grozljivka. Šefi so bili vsi neki debeli in zelo resni, kot da bi bili na policiji ali na Gestapu. Samo črne uniforme so jim manjkale! Nihče se ni niti malo nasmejal. Nihče mi niti roke ni dal. Samo rekli so, sedite. Nobenih znakov človečnosti niso pokazali. Samo strogo resnost. Za znoret! Jaz sem poskušal z nasmehom na obrazu odgovarjat na vsa vprašanja, da so me na koncu še lica bolela, ampak ni pomagalo. Oni so bili kot neki rablji, jaz pa kot žrtveno jagnje. Sledila so spet neka vprašanja in seveda so vse moje odgovore skrbno preverili, če se sklada s tem kar sem napisal in govoril prej, vse zapiske o meni so imeli pred sabo, če jih je kaj motilo so vprašali in človeka spravili v neprijeten položaj. Recimo, kaj ste rekli tam v skupini, to pa to in kaj ste s tem mislili itd. Ko so mi rekli za plačo sem se skoraj zjokal.
Delal bi 4 izmensko delo v turnusu, to pomeni po 12 ur na dan. Plača 820€ BRUTO! Da ne bo pomote, to je bruto. Neto bi potem prišlo mogoče okoli 600€, če sem optimist. Še toliko ne. Halo? Za 4 izmensko delo v turnusu. In glede na postopek selekcije, kot da bi se hotel potegovati za kakšnega člana njihovega nadzornega odbora, ne pa za navadno delo v k***** skladišču, kjer rabiš osnovno šolo. Pričakujejo pa, da boš za tako mizerijo delal kot suženj, pod močnim pritiskom in še ovajat ter vohunit bi moral za drugimi? A se hecajo?
No, najboljši del pa šele pride….rekli so, če vas danes sprejmemo v ožji krog, boste jutri lahko prišli na drugo rundo zaslišanja, ki bo trajalo 5 ur. Prosim?? Že danes sem zgubil 4 ure? Jutri bi pa naj prišel nek psiholog in postavil še 200 dodatnih vprašanj. Če bi prišel skozi to sito bi lahko računal na resen izbor za delo ali ne. Potem bi šele sledil zdravniški pregled, če si alergičen na kakšen delček in potem bi se šele farmacevtska mafija odločila, ali te vzamejo ali ne. Če prideš skozi vse zapore in na koncu ugotovijo, da si alergičen na nek delček pa četudi s tem ne delaš te zavrnejo. Kaj si ti ja nor!
Ko so me končno spustili na svobodo so me poslali skozi drug izhod, da se ne bi mogel videt z preostalimi kandidati, ki so čakali na razgovor. Potem so me še gledali kako zapuščam podjetje, če hodim po označeni poti ali ne. Ko sem se vračal domov sem molil boga, da me ne vzamejo v naslednji krog zaslišanja. Bog je uslišal mojo željo. Niso me več poklicali. Očitno jim nisem bil všeč. No, saj sem se tudi lagal pri tistih odgovorih, ko bi moral vohunit, ker jaz pač ne bi mogel špecat svojih sodelavcev, čeprav sem to napisal, da bi počel. Me je kar sram! Čez mesec dni, ko sem hvala bogu dobil neko normalno službo so mi poslali uradno po pošti, da nisem bil izbran za kandidata. To pismo sem si potem hranil za spomin. Nikoli več ne stopim niti blizu te stavbe. Raje jem travo, kot da se zaposlim v Leku.”
Takole imamo. Tukaj se izpoved mojega tovariša konča. Malo sem ga potolažil, da bomo zdaj, ko smo v parlamentu pravi levičarji, že dali vetra tej kapitalistični bandi, ki ustrahuje, izkorišča in vohuni za delavci in poštenimi ljudmi v tej državi, medtem ko oni neovirano ropajo in kradejo denar kot da nič ni narobe. To se ne bo več dogajalo, ko pridemo mi pravi komunisti na oblast. Nekod bo moral polagat račune za te zločine. Bojo že videli! Da jih ni sram. Služijo milijone na račun bolnih in onemoglih, svoje delavce pa silijo v razčlovečenje. In to za mizerno plačo! Imam samo eno sporočilo za glavarje Leka. Vse vam bomo NACIONALIZIRALI in EKSPROPRIIRALI. Ko pride naš čas. In vsi delavci bojo dobili pošteno plačilo. Šefi, ki pa so izkoriščali in delali krivice pa bojo odgovarjali pred novim ljudskim sodiščem za zločine proti delavskemu razredu.
Ta izpoved mi seveda ni dala miru. Če se smem malo cinično pošalit sem potem tudi jaz uporabil svoje “Udbovske metode” in se malo pozanimal pri drugih, če koga poznajo, ki dela v Leku. Ko sem našel enega delavca, ki tam dela sem ga malo povprašal kako jim gre. Dobil sem grozljivo potrditev vsega in še več. Nisem mogel verjeti. Borili smo se proti temu kar imamo danes! Za revolucijo smo dali tolika življenja, da bi bili vsi ljudje pošteni in enakopravni, zdaj pa imamo sistematično izkoriščanje, ponižanje in vohunjenje in to tam, kjer smo podjetja zgradili in postavili mi komunisti! To se mora ustaviti! Pa ne bi rekel, da je podjetje bolj slabo, ampak oni so bogati in imeli bi še več. Grabežljivci lakomni!
Tovariši, čas je da nehamo gledati stran, medtem ko se dogajajo strahotne krivice kot je zgoraj omenjena. Teh primerov je sigurno še več. Vendar si ljudje ne upajo spregovorit. Čas je, da izvedemo vsesplošni ljudski pritisk na izkoriščevalce, ki mislijo, da so nedotakljivi. Naj mi samo še nekdo reče, da je bila KGB, Udba in Stasi grozna stvar, to je bila ROMANTIKA v primerjavi s tem, kar imamo zdaj. Ljudje so danes zaradi tega nenehno pod stresom, nihče ni vesel, ljudje neznosno trpijo, delavski razred životari, mnogi nimajo niti za položnice ali hrano, zato mnogi hodijo na Rdeči križ po pomoč, več kot 400 tisoč ljudi živi pod pragom revščine, mladina beži iz države, grozi nam beg možganov, brezposelnost je vse hujša, denarja za socialo in penzije zmanjkuje. Tajkuni pa medtem veselo kradejo in gradijo svoje vile na črno. Najbolj sem jezen zato, ker bi rad nekaj pomagal pa ne morem nič proti tej bandi. Vendar so mi te krivice dale zagon, da se ne bom več ustavil pri svoji borbi za pravičnost in socializem za vse ljudi! Boril se bom do konca! Ne bo vam uspelo do onemoglosti izkoriščat naših ljudi. Tega vam ne bomo dovolili! Nihče ne bo izkoriščal ali poniževal naših ljudi! Nikoli več!
vidiš avtor danes bi imel 1260 brutto, kar je +50 % in ne me jebat, itak sem že takrat videl da od tebe ne bo nič, pač nisi iz pravega testa.
Jaz imam pa vrhunsko izkušnjo s Kariero pri razgovorih za Novartis. Tudi plača je čist solidna. Najverjetneje je vse odvisno od kolektiva v katerega prideš. Tako je tudi v Krki. So sektorji, kjer bi si človek najraje žile porezal, so pa tudi takšni, kjer vlada top vzdušje in medsebojno sodelovanje. Mal sreče moraš imet, predvsem pa velik trde kože, da nebuloz ne jemlješ preresno.
