Razgovor za službo – vprašanja o otrocih
Bolj so mi všeč delodajalci, ki se držijo zakonov kot tisti, ki se jih ne.
[/quote]
Mirno lahko izpustim vprašanja, ki niso po zakonu, ni panike. A mi to točno pokaže, kake vrste človek si.
In ne, nimamo minimalnih plač. In ne, nimamo minimalnega dopusta. In da, imamo redne in dobre plače. Za tiste, ki jim ni težko povedati tudi kaj osebnega.
10 let nazaj je na razgovor prišla vdova s tremi otroki. Skromna, vnaprej vdana v to, da je ne bomo vzeli. Po zelo sproščenem in osebnem pogovoru sem se odločila prav zanjo. Nikoli mi ni bilo žal, čeprav je bila nekaj časa kar precej na bolniški. Tako, da me taka podtikanja, kot je tvoje, ne vržejo s tira.
Mene so to vsi sprasevali. In tudi sedaj ko imam jaz podjetje, me zanima, kako je z varstvom. Zakaj ? Smo manjse podjetje in ce bo nekdo na bolniski zaradi otrok, bom morala jaz namesto njega delati kot konj.
Tudi jaz imam otroke, vecje, porodnisko sem speljala v veliki firmi kjer je bilo se prevec zaposlenih. Kasneje sem sla v drugo sluzbo kjer je bila bolniska taka da sem delala doma in pisala emaile. Iskalci sluzbe morate to razumeti, da se sploh manjse firme bojijo mladih mamic in bolnisk.
Mirno lahko izpustim vprašanja, ki niso po zakonu, ni panike. A mi to točno pokaže, kake vrste človek si.
In ne, nimamo minimalnih plač. In ne, nimamo minimalnega dopusta. In da, imamo redne in dobre plače. Za tiste, ki jim ni težko povedati tudi kaj osebnega.
10 let nazaj je na razgovor prišla vdova s tremi otroki. Skromna, vnaprej vdana v to, da je ne bomo vzeli. Po zelo sproščenem in osebnem pogovoru sem se odločila prav zanjo. Nikoli mi ni bilo žal, čeprav je bila nekaj časa kar precej na bolniški. Tako, da me taka podtikanja, kot je tvoje, ne vržejo s tira.
[/quote]
To, da pričakujem, da se držiš zakonov, je zate podtikanje? In po tem lahko sklepaš o človeku? Se pravi raje zaposliš tistega, ki se požvižga na zakone? In na razgovoru se hočeš pogovarjati o osebnih zadevah? Ljudje pridejo zaradi službe tja, ne pa v neko posvetovalnico.
To, da pričakujem, da se držiš zakonov, je zate podtikanje? In po tem lahko sklepaš o človeku? Se pravi raje zaposliš tistega, ki se požvižga na zakone? In na razgovoru se hočeš pogovarjati o osebnih zadevah? Ljudje pridejo zaradi službe tja, ne pa v neko posvetovalnico.
[/quote]
Ne ne, ne kar na prvem razgovoru. Ko imam izbiro med 2 ali 3 kandidati, potem se drznem vprašati tudi o morebitnih hobijih, o družini, o možnosti nadurnega dela ipd. In ker bom nekoga dobro plačala iz svojega žepa, mi je pomembno, ali lahko eden na drugega računamo v ključnih trenutkih in pri tem je pomembno ali ima moža, ki tudi kdaj vzame nego ali bo ona večno odsotna.
Mirno lahko izpustim vprašanja, ki niso po zakonu, ni panike. A mi to točno pokaže, kake vrste človek si.
In ne, nimamo minimalnih plač. In ne, nimamo minimalnega dopusta. In da, imamo redne in dobre plače. Za tiste, ki jim ni težko povedati tudi kaj osebnega.
10 let nazaj je na razgovor prišla vdova s tremi otroki. Skromna, vnaprej vdana v to, da je ne bomo vzeli. Po zelo sproščenem in osebnem pogovoru sem se odločila prav zanjo. Nikoli mi ni bilo žal, čeprav je bila nekaj časa kar precej na bolniški. Tako, da me taka podtikanja, kot je tvoje, ne vržejo s tira.
[/quote]
glej, če spoštuješ človeka ne boš spraševala tistega, kar ti že sam zakon izrecno prepoveduje, če pa si človek s spoštovanjem do sočloveka, da ne reče celo človek s srcem, pa sploh ne boš posegala v zasebno področje neznanca, ki pride k tebi na razgovor.
da obrnemo -m kako bi bilo tebi,da bi teme kandidat malo povprašal po tvoji zasebnosti???
Bi takoj rekla,da je nespoštljiv in da to ni njegova stvar… a tebi se pa zdi, da lahko brožiš po zasebnem življenju človeka, samo zato, ker je v situaciji v podrejenem položaju…
dajte malo ego spustiti delodajalci in se začnite spoštljivo obnašati – iščete človeka, ki vam nosi dodano vrednost s svojim delom in znanjem in zato ni “nižje” od vas, da bi vi mislili,da si lahko privoščite karkoli.
Bi bil že čas da delodajalci spremenite svojo mentaliteto in pogled na zaposlenega.
Ne ne, ne kar na prvem razgovoru. Ko imam izbiro med 2 ali 3 kandidati, potem se drznem vprašati tudi o morebitnih hobijih, o družini, o možnosti nadurnega dela ipd. In ker bom nekoga dobro plačala iz svojega žepa, mi je pomembno, ali lahko eden na drugega računamo v ključnih trenutkih in pri tem je pomembno ali ima moža, ki tudi kdaj vzame nego ali bo ona večno odsotna.
[/quote]
kaj to pomeni, da tista, ki nima moža je zanič in jo odpišeš?
ali pa ko se loči postane zate odveč, ker nima moža, ki bi skrbel za družino, medtem ko jo boš ti izkoriščala z nadurami?
nadure so pri spoštljivih delodajalcih izjema – ne pa redno dogajanje,da bi morali zaradi tega povpraševati zaposlenega koliko je sposoben konstantnega delanja nadur.
In to da nalagaš toliko nadur delavcem,da ti je prilagodljivost zanje tako ključna, to kaže,da se spoštuješ delavcev in njihovega zdravja, ker nalaganje nadur je prekomerno delo, ki vodi v izgorelost…
če imaš toliko nadur in to veš, da te to skrbi na razgovorih, potem to pomeni,da moraš zaposliti še dodatnega človeka, ne pa zaposlenim nalagati nadure.
Kar pa plačila zadeva – ne plačaš ti človeka iz tvojega osebnega denarja, plačaš ga iz tega, kar tvoji zaposleni z delom ustvarijo, zaslužijo. Oni so s svojim delom ustvarili ta denar. če njih ne bi bilo ti ne bi imela tega denarja. torej ne plačuješ iz svojega privat žepa.
Točno to je naredila moja frendica. Bila je na razgovoru za službo stara je preko 35 in nima otrok) in so jo vprašali, kako misli z otroki. Je rekla, da na to vprašanje ne bo odgovorila, ker je tega sploh ne smejo spraševati!
Najbrž mi ni treba 2x povedati, da ni dobila službe, pa čeprav je bila za tisto delo res odlično usposobljena. Ampak očitno niso hoteli ene take, ki ima predolg jezik.
Porodniska ni za delodajalca noben dodatni strosek, ker se izplacuje iz prispevka, ki ga vsak mesec vplacujes. Placo, ki bi jo drugace dobila ti, bo pac tacas dobil tisti, ki te nadomesca. Se vedno je samo ena placa za eno delo. Samo delodajalci se delajo reveze – tisti, ki ne znajo drugega. Sposobnim ni treba cmerat, ampak takih je na zalost zelo (pre)malo.
Ko sem se pred mnogimi leti zaposlila v zadnji firmi, kjer sem se tudi upokojila, sem bila stara manj kot 25 let. Kadrovik me je kar direktno vprašal, če planiram kakšno nosečnost. V tisti zmedi sploh ne vem, kaj sem odgovorila. Zaposlili so me za nedoločen čas, čez eno leto pa sem zanosila in šla na porodniški. Na porodniški sem šla še dvakrat. V naši firmi to ni bilo nič običajnega, bilo nas je veliko mladih žensk in kar naprej smo bile noseče.
Moj najmlajši sin je bil večkrat bolan. Bila sem dober teden na bolovanju in zaradi tega bi me skoraj vrgli iz službe. Moji pokojni mami sem hvaležna, da mi je nato pazila otroka, katerega sem prej imela v jaslih in je bil non-stop bolan.
Porodniska ni za delodajalca noben dodatni strosek, ker se izplacuje iz prispevka, ki ga vsak mesec vplacujes. Placo, ki bi jo drugace dobila ti, bo pac tacas dobil tisti, ki te nadomesca. Se vedno je samo ena placa za eno delo. Samo delodajalci se delajo reveze – tisti, ki ne znajo drugega. Sposobnim ni treba cmerat, ampak takih je na zalost zelo (pre)malo.
[/quote]
Razgovori so strošek, uvajanje novega delavca, ki nadomešča porodniško, je strošek. To vse jemlje čas in denar, tudi dobrim firmam. Delodajalci niso neki zlobneži, ampak ljudje, ki delajo za dobro podjetja. Samo oni vejo, koliko si lahko privoščijo v določenem trenutku stroškov. Ravno tam, kjer vlagajo v delavce, je še težje, če gre eden od njih na bolniško, porodniško. Jaz to vse razumem, zato tudi razumem postavljanje takih vprašanj, kot tudi razumem zakon in prav je, da je tak, da se tega ne sme spraševati, ker gre za osebno stvar. Se pa da vprašanje zastaviti na različne načine in nekateri vprašajo bolj v smislu, kaj pa prosti čas, kako ga preživljate ipd., pa potem ti sam odločiš, ali poveš, da ga z družino, otroki.
Glede na to, da te tega ne smejo vprašati, jim jaz ne bi nič razlagala in utemeljevala, kot ti nekateri svetujejo. Npr. Imate otroke – ne, ni se izšlo????? To je tvoja zasebna stvar. Odgovor naj bo kratek in jedrnat, torej: Imate otroke? – ne. Jih nameravate imeti?-ne. In nobenih ni se izšlo, si jih ne želim, sem že prestara….. Preprosto ne.
najboljš, da še zahtevajo podroben opis kaj in kako sta delala na tem…
me zanima če bi lahko zaposleni povprašal kakšnega direktorja če je samski ali poročen – ker če je samski je z veliko verjetnostjo zatežen, ker nima doma nikogar, ki bi ga malo sprostil…
al pa če ima reden seks – ker če ga nima, potlej bo z veliko verjetnostjo tečen in zadrt šef, ki samo za tist šiht živi in da nadleguje in jaha zaposlene…
morebiti bi potlej tudi po tej logiki v skrbi svojega zdravja začeli kandidati takole spraševati, ker pač tečen in zadrt šef, hudo načne zdravje zaposlenega…
mal ironije – ampak če si kao s takimi glupimi argumenti poseganja v zasebnost zaposlenega delodajalci lahko vse privoščijo, zakaj potlej ne bi bilo tudi obratno… sem pa prepričana,da valja gospoda bi se takoj uprla,da to je pa zasebnost – a dokler oni sprašujejo po zasebnosti nekoga drugega, naj bi bilo pa ok.
Mirno lahko izpustim vprašanja, ki niso po zakonu, ni panike. A mi to točno pokaže, kake vrste človek si.
In ne, nimamo minimalnih plač. In ne, nimamo minimalnega dopusta. In da, imamo redne in dobre plače. Za tiste, ki jim ni težko povedati tudi kaj osebnega.
10 let nazaj je na razgovor prišla vdova s tremi otroki. Skromna, vnaprej vdana v to, da je ne bomo vzeli. Po zelo sproščenem in osebnem pogovoru sem se odločila prav zanjo. Nikoli mi ni bilo žal, čeprav je bila nekaj časa kar precej na bolniški. Tako, da me taka podtikanja, kot je tvoje, ne vržejo s tira.
[/quote]
vdova s tremi otroki, ki jih mora sama preživljat? pa, naravnost idealen material za izkoriščat.
Kaj pa vem, kaj bi rekla, če bi kdaj bila vprašana. Morda, da me zanima zaposlitev, ki bi jo opravljala. In da imam seveda rada otroke kot odrasle ljudi. Lahko da bi rekla, če je to glavni razlog, ali me zaposlijo ali ne. Na pamet res ne vem.
Kup ljudi, je rekli pa tudi, da sto posto ne bodo dolg zanosile, zaposlili so jih pa že noseče, sam so pozable to povedat.
Lahko vprašajo tisto, kar je v zvezi s ponujenim delom.
Status nima nobene povezave z delom.
Lastništvo vozila? Izpit je včasih pogoj za zaposlitev, lastništvo vozila pa samo, če je bilo že v razpisu napisano, da moraš imeti lastni prevoz.
Stalno prebivališče JE v zvezi z delom – za prijavo v zavarovanje, za stroške prevoza itd
Lastništvo telefona z delom nima zveze, razen če je bil pogoj, da imaš svoj telefon.
EMŠO da, za prijavo v zavarovanje.
Davčna številka da, zaradi obračuna dohodnine.
Bančni račun da, za nakazilo plače.
Podatki, ki jih delodajalec potrebuje v zvezi z delom, so seveda zaupni in jih mora delodajalec tako tudi obravnavati.
Taka vprasanja so cisto normalna. In kaj vas ovira da ne poveste? Kaj vse so mene sprasevali … sem pa pred kratkim jaz zaposlovala v svoji firmi in mi je to pomembno da imam cloveka, ki bo hodil v sluzbo. Ne pa bil pol leta na bolniski. Vsi vemo kako zgleda prvi leto vrtca. Sama sem imela mamo ki je cuvala otroke. Jaz pa sem hodila v sluzbo. Ce sem sla na bolniske, sem od doma delala. Ko sem prisla iz operacije domov, sem se vsedla za notebook. Nekateri kandidati zelo prikrijejo da so na porodniski. Imela sem kandidatko ki ni hotela povedati da je na porodniski. Pri meni je izgubila vse pike. Kandidatom svetujem da ste odkriti. Ce si cez nekaj let zelite otroke, to povejte. Nihce vam tega ne bo stel v minus. Npr. meni se bolj zameri zenska pri 38 letih, brez otrok, ki rece da ne ve, ce bi sploh imela otroke. Halllooo, kaj je s to narobe, da pri teh letih ne ve, ali bi imela otroke ali ne. Ce se prikriva, muti, ne vem no, pri meni tak odpade. Upam da sem kaj pomagala z nasveti.
Razgovori so strošek, uvajanje novega delavca, ki nadomešča porodniško, je strošek. To vse jemlje čas in denar, tudi dobrim firmam. Delodajalci niso neki zlobneži, ampak ljudje, ki delajo za dobro podjetja. Samo oni vejo, koliko si lahko privoščijo v določenem trenutku stroškov. Ravno tam, kjer vlagajo v delavce, je še težje, če gre eden od njih na bolniško, porodniško. Jaz to vse razumem, zato tudi razumem postavljanje takih vprašanj, kot tudi razumem zakon in prav je, da je tak, da se tega ne sme spraševati, ker gre za osebno stvar. Se pa da vprašanje zastaviti na različne načine in nekateri vprašajo bolj v smislu, kaj pa prosti čas, kako ga preživljate ipd., pa potem ti sam odločiš, ali poveš, da ga z družino, otroki.
[/quote]
Brez skrbi, da imajo firme to vkalkulirano. Ampak je postal kar nekako standard, da naj bi delavec poleg svojega dela še “razumel” delodajalca in skrbel za njegovo dobrobit. Pogodba je. Navadna pogodba. In če nas ne zanima dobrobit trgovca, kadar uveljavljamo reklamacijo, pa če nas ne zanima dobrobit obrtnika, ampak hočemo storitev poceni in takoj, zakaj potem biti razumevajoč do delodajalca – po možnosti takega, ki je razumevajoč samo do sebe. Pa, če že upoštevamo vse te obrobne stroške, je vsaka trajna menjava delavca neprimerno dražja od porodniške.
In še enkrat: obstajajo dobri delodajalci. Takrat je mimo suhoparnega pogodbenega odnosa možen in smiseln tudi kaki dodaten dogovor – enkrat v korist ene, drugič druge strani. Ampak takih je obupno (pre)malo.
meni je to popolnoma normalno vprašanje….
-družinam in staršem prijazna podjetja, ki imajo ta certifikat, seveda s temi vprašanji oblikujejo svoj delovni proces in organizacijo.
-matere s krajšim delovnim časom zaradi dojenja
-mamice ali eden od staršev s polovičnim delovnim časom
-organizacija v primerih staršev, kjer so trije predšolski otroci in možnost nadomeščanja bolniških izostankov….itd….
Mene vedno sprašujejo o tej temi. Če že imam otroke, kako jih bom imela če nimam službe za nedoločen čas, do zdaj sem imela službe samo za določen čas ali prej študentsko delo. Slišala sem da moraš biti pri tem vprašanju zelo previdna, če rečeš da nočeš imeti otrok te bodo imeli za čudaško sploh če je kakšno družinsko podjetje, če rečeš da bi jih rada imela v prihodnosti jim pa spet ne paše zaradi bolniške. No, edino ko sem šla na razgovor za stevardeso je zaželjeno da ne načrtuješ otrok. 🙂 Včasih ne vem kaj bi rekla.