RAZLIČNOST ….
Prej, ko jo danes odrajžam nazaj dol z neta
in potem v moj najljubši kotiček, po gmajni,
v naravo, ki mi bo napolnila baterije in mi
s polnostjo svoje lepote dala novih moči in
elana, moram napisati še eno razmišljanje
Z.Modreja o različnosti križev, ki si jih naložimo
in jih nosimo in o njihovi težini.
Velikokrat smo že govorili na tem našem Tjavendanu o tem, kako smo se našli tu gori ljudje, ki so nas združile izkušnje, ki smo jih doživljali in jih še doživljamo, ko smo se in se še prebijamo skozi težave. Skozi tiste iz preteklosti, ki je naša zgodovina in brez katere bi ne bili to, kar smo in skozi te, ki so postavljene na naše poti predvčerajšnjim, včeraj, danes zjutraj. Naši križi so različni, zelo, kot smo različni mi sami.
“Marsikdo misli, da je njegov križ med najtežjimi ali celo največji. Pa se med seboj sploh ne dajo primerjati. Vse je odvisno od tega, kako si križ naložimo.”
Tako je dejal moj izkušeni prijatelj. A meni se dozdeva, da je križ, ki ga nosi meni draga prijateljica težak, pretežak za njena razmena. In vedno znova mi odzvanjajo v glavi tudi misli, ki so s težino križa zapisane na drugem listu te iste knjige:
“Svoj križ bomo laže nosili, če skušamo drugega prepričati, da sploh ni tako težak, kot se jim vidi. Medtem ko prepričujemo druge, prepričujemo tudi sebe, in potem je res lažji. Človek, ki doživlja kaj težkega, namreč dobi in odkrije v sebi dodatne moči.”
Morda je res, da znova in znova odkrivamo v sebi dodatne moči, vendar le, dokler smo pri volji odkrivati te moči. Kaj pa se zgodi, ko izgubimo voljo? Ne želim pomisliti na to. Želim razmišljati o tem, kako bi prenesla svoj optimizem na to moje dekle, da se dvigne, da se spravi s kolen, na katerih je – spet na stopala, da dvigne glavo, da pogleda z očmi v dalj, si zastavi cilj in gre … proti cilju. Da mi je zdaj blizu, da bi ji lahko podala roko, da se dvigne, o bog, da bi lahko bila zdaj ob njej. Boleč in težak je njen križ in rada bi si ga naložila na svoja ramena samo za toliko časa, da se dekle lažje dvigne. Potem bi ji ga del poti nesla in ko bi bilo to moje dekle dovolj močno, bi ga ji spet naložila, da ga nese naprej. Ko bi v nogah spet imela dovolj moči za hojo…..
Da le ne bi obsedela in zrla v prazno, samo tega ne. Naj se zazre v svet, naprej, naj se zazre v jutrišnji dan, naj ne pomisli, da je pot prestrma, naj ne pomisli, da je cilj preveč oddaljen, nikar ……. Da mi je dana telepatija, da bi jo priklicala, jo objela in ji zašepetala na uho, naj se …. prestopi…… naj bodo koraki počasni, a odločni ……….
MOJE DRAGO DEKLE, joči, vpij, samo ne obmiruj, STOPAJ POČASI, HODI, PREMIKAJ SE ….. samo ne obmiruj …….
MaRIČKA VSE TE LEPE BESEDO SO SIGURNO PRIŠLE DO do nje….verjemi,tudi če ni odprla pc-ja.
Vse kar si napisala uhh tako prekleto dobro poznam…Ni hudir da enkrat ne posije sonce,da je vsak za svoje poplačan..dobro z dobrim…slabo s slabim….
Vsak mora prehoditi svoj del poti,s seboj nesti svoj križ kot praviš..vse dokler ne naredi nekje KLIK.ali BUUUUUUUUUMMM!!!..vse dokler se obzorje ne razjasnijo,meglice razpršijo,dokler nebo posije brez oblačka…….vse dokler si ne rečemo..hopa tega križa ne potrebujem več…in ko ga bomo sposobni vržti dol z ramen….potem bo To to!! Kdaj bo to nevem…ampak enkrat bo!!takrat bomo ponovno rojeni,prerojeni…In to je tisto kar je največ kar bomo naredili za svojo osebno rast-preobrazbo!!!………………………………naj bo dosti…….samo pogum vsem in naj vas vodi jasen pogled v cilj….
O muca, iz tvojih ust v božja ušesa. Solze so se
mi nabrale v očeh in resnično upam, da bo dekle
dvignilo pogled, zagledalo jasen cilj zase in za tiste,
ki so ji zelo zelo blizu in … šlo naprej! Thanks, muca,
ti razumeš, ti res razumeš …… thanks once more!
Hello in pozdravljen……
Lepo te je brati zato se oglasi še kaj več…..
Tudi tebi lep dan……še lepši vikend….
Sonček pa vedno posije, sploh za vse dobre ljudi sveti najtopleje.!!!…..
Rajderček hmm maš lep nik..sam kako naj ga izpišem hm da bo malo krajši…in da bo šel lažje iz ust..čakej bom mal potuhtala..sej lahko a ne?
Odgovor sigurno bo ,ne skrbi,sigurno ni uspela priti do pc-ja…..jep res jo mamo vsi ZELO RADI!!!!
Sicer pa, kaj ni bilo govora o neki anonimnosti…zato razumeš kajne?
Lep dan še naprej in nikar se ne sekiraj..oglasi se še kaj..PRAv??!!!
Knight rider, malokdo premore toliko lepih želja
za nekoga, ki ga ne pozna. Hvala ti, iz srca hvala.
In še nekaj: zanekrat zna biti, da je kolikor toliko v
redu, vse – žal ni in težko da bo. Če bo, bo takrat, ko
bo to takrat, ko bo to želja vseh!
Prijatelji pa smo, preljubi Knight rider, vsakomur, ki
si tega res iz srca želi. In jaz si želim biti tvoja
prijateljica (pa naj bo to kakršnakoli definicija že,
o tem sem pisala po ne vem koliko forumih že, kaj
je in kdo je prijatelj in kakšne za kaj in kje in kdaj in
kako in čemu in …..), verjemi ti to, ali pa ne!
Tudi tebi lep vikend, res lep in doživet!
Hvala tudi tebi, Marija. Ker razumeš. V življenju sem zelo zadržan, vendar zelo iskren. Sam sem hotel, da je tako. Sedaj pravi ona, da ne želi niti noče nič vedeti.
Srečen sem in bom, če tudi midva postaneva prijatelja. Zajči mi je rekel, da prijatelje človek potrebuje.Tudi sam sem nekaj pisal o prijateljstvu na srednjih. Vedno je razlog za nekaj, kar prijateljstvo razčleni ali spremeni in nikogar ni za obsojati, če se zgodi nekaj kar nismo predvidevali. Razlogi so daleč zadaj, v družini..
A žih še jest tvoja prjatlca ploooooosssssssssimmmm….ampak mene pa čist vse zanima..k sem firbčna ko hudič…ma mi jezik teče sej si opazil ne? Ampak nč bat to počnem zelo zelo nežno!!
P.s. prosm ne se ustrašt!!
Rajdi…..bo treba predalčke narest…..v enega družina..v drugega smeh in zabava..v tretjega služba in obveznosti..itd…
Pa en nasvet…Nikoli predalov ne mešaj med sabo!! ******