danes smo se po 2 mesecih rezervacije ponovno odpravili v vrtec z našo 2,5 letnico. lani je bila v prvi jaslični, letos pa v drugi jaslični, obe (vzgojiteljica in pomočnica) naj bi šli s starejšimi naprej, kar je super, ker jih ima hčerka zelo rada, zlasti pomočnico. tudi včeraj sem poklicala v vrtec, če to drži, sicer nisem dobila nobene na telefon, m i je pa ena druga vzgojiteljica povedala, da bosta danes obe tam, pomočnica ob pol osmih, vzgojiteljica pa malo kasneje. super! punčki sem že kak teden prej začela govoriti, da bo pa zdaj spet vrtec, pa tam bosta isti teti in otroci, danes se je prav veselila, ko smo šli.
potem pa pridemo v vrtcu v garderobo, izvem od ene druge pomočnice, da so dali našo pomočnico v starejšo skupino, vzgojiteljica sicer ostaja ista, ampaj je še na bolniški. na vso srečo bo tej novi pomočnici pomagala ta druga, ki jo tamala vsaj pozna od lani. seveda je hčerka začela jokati in se me držati kot klop, jaz pa tudi (kar vem, da sploh ni ok, pa si nisem mogla pomagati). boli me to, da sem ji govorila eno, potem pa pridemo tja, pa je čisto drugače.
mislim, da bi si zaslužili od uprave dobiti vsaj kakšno obvestilo, kaj nas septembra čaka, potem bi otroka drugače privajala. sploh ne zaradi astronomskega plačila, ki ga vsak mesec plačujemo, ampak enostavno zato, ker gre za otroke, ki so občutljivi.
me je pravkar poklical mož, ki je klical na upravo. in ravnateljica pravi, da je pomočnica šla z nekaterimi otroci naprej (kar ni res, saj je bila naša najstarejša v prvi jaslični in zato ni nobed otrok preskočil kar drugo jaslično in šel k starejšim) in da je pomočnica sama to hotela (kar tudi ni res, ker sta mi pomočnica in vzgojiteljica povedali, da želita ostati skupaj in sta tudi napisali prošnjo na upravo – in da so jima ugodili). ravnateljica je še rekla, da je ta odločitev znana itak že nekaj časa in da je viselo obvestilo na oglasni deski!?!
saj, narediti itak ne morem nič, samo sem se morala malo izjokat še tukaj. hčerka bo ziher preživela, jaz pa tudi, samo način se mi pa ne zdi u redu.
najbrž to, kar sem napisala, itak nima ne repa ne glave.

jao, zdaj pa me je kar stisnilo… našo piko namreč tudi po 2 mesečnih počitnicah čaka vrtec… do zdaj sploh nisem pomislila, da bi se ji lahko zgodilo kaj takega – še posebej, če ostanemo brez pomočnice, ki jo ima zelo zelo rada in skoraj vsak dan pripoveduje o njej… bo šla pa tudi iz prve v drugo jaslično… a se vam je to zgodilo v lj?

Joj to je nas tudi doletelo. Vzgojiteljica je šla na bolniško potem pa na porodniško. Pomočnico so tudi med dopustom zamenjali, brez mu in bu. Nobenega obvestila:(.

Žal smo dobili daleč najslabšo vzgojiteljico glede strokovnosti in skrbi.
Ne vem, ne vem kaj lahko naredim.
Mi tudi velikoooo plačujemo in vse kaže, da nimamo nobenih pravic ampak
samo dolžnosti.

Moj otroček je tudi bolj občutljiv in se je pri prvem letu navezal na vzgojiteljico in pomočnico.

Vse kaže, da je treba naše malčke že zgodaj navadit na stres.

Upam in si želim, da se tvoj in moj otroček čimprej navadil na novi vzgojiteljski par.

Lep sonček,
Taja

Predlagaj, da se otroka prestavi k vzgojiteljici oziroma pomočnici, kar ti bolj ustreza. Jaz sem to naredila in so mi ustregli.

ja, v ljubljani. vzgojiteljice so super, uprava je pa podenj, da niso mogli obvestit.

pri nas (okolica lj) so pa vsako leto druge vzgojiteljice in pomočnice (ena ima skoz jasli, druga 2 skupino itd), pa niso otroci zato nič bolj prizadeti…
saj v glavnem poznajo vse “tete” iz igrišča

komplicirate… otroci se zelo hitro prilagodijo

lp

Jaz tudi mislim, da totalno pretiravate.

Pač, malo joka, malo negotovosti, spremembe, ki jih nisi pričakoval – it’s life!
Jasno, da hočete male čim dlje zaščititi, samo več kot toliko jih pač ne morete, ker niste bogovi in ste tudi same podvržene vsej tej negotovosti, ki jih življenje prinaša. Prej se s tem sprijaznite, prej bodo tudi otroci razumeli.

Saj tudi vas kaj neprijetno preseneti…pa morate sprejet. Za otroka je to pač nova vzgojiteljica – se bo pač moral naučiti sprejemati tudi take stvari.

Pač rečete otroku, nisem vedela, sem mislila, da bo tako, pa je drugače. Včasih se zgodijo stvari, ki jih ne moremo predvideti.

Ne pa v jok skupaj z njim… Bo otrok res mislil, da kakšna travma je zdaj to.

Še marsikaj hujšega bo moral v življenju dati skoz in vsaka starost ima pač svoje preizkušnje. Pri tej starosti je to pač nova vzgojiteljica, ko bo pa 16 bo pa to nova punca:))

Pa bo vse preživel, če bo le znal sprejmati nepredvidljivost življenja.

Rez, ali imas kaksnega otroka? Ker tvoj komentar pa je cisto brez veze. Otrok si se kako zapomni, ce mu kaj obljubis in naslednjic je zaupanja ze manj, ce se obljub ne drzis. Tudi ti nisi verjetno vesela, ce ti nekdo kaj obljubi potem pa iz tega ni nic.

Pa brez zamere!

Korencek

timea,
vem kako ti je.
Našo punčko so kar sredi leta prestavili v drugo skupino, k drugi vzgojiteljici. Pogovori se z vzgojiteljico, pozanimaj se o novi, kaj mislijo drugi starši, kakšne izkušnje imajo…pa sama presodi, kako se je tvoja punčka sprijaznila s spremembo.
Včasih otroci lažje prestanejo spremembe, kot odrasli.
Otroški jok pa itak starše najbolj boli. Tudi mi se zdaj (po 2 mescih) s tamalim ponovno navajamo na vrtec (star je 22 mes.). Joka, da te srce boli…pa sta njegovi vzgojiteljici…prijazni, vse OK. To gre skupaj z vrtcem.
Razmisli o privat varstvu.
Kako pa napredujete z madžarščino?

ja seveda… to pa res ni nič takega…. samo tako je, kot da bi ti prišla iz dopusta v službo, na tvojem mestu bi sedel nekdo drug, tebi pa bi rekli, da se seliš v drugo pisarno nadstropje niže, k ljudem, ki si jih do sedaj srečevala na hodniku ali pa še to ne… sploh ni noben problem a ne?

Ne obljubljajmo otroku stvari, katere niso odvisno izključno od nas. To sem se že naučila.

Otroke vzgajamo in pripravljamo na življenje predvsem starši. Posnemajo nas na vsakem koraku. Če sem jaz panična je paničen tudi otrok, če sem vesela jaz je največkrat vesel tudi otrok. Če na spremembo odreagiram z radovednostjo in mi pomeni izziv in nove priložnosti, se bo tako najverjetneje odzival tudi otrok. In potem sem vesela jaz in krog je sklenjen.

Strinjam se z rez. Otroku moramo razložiti, ko ne gre vse po naših željah. Otroci ogromno razumejo. Ne smemo jih podcenjevati. Je pa res veliko bolj naporno za nas starše. Najlažje je jokat in jamrat.

Brez zamere drugače mislečim.

Lep dan vsem.

Ne v bistvu selitev v drugo pisarno res ni tak problem. Razen če si froc in se ne moreš ničemur prilagodit ter se greš cmerat. Da se joka enoletnik ali petletnik je normalno, da pa kot odrasel takih stvari ne znaš sprejemat…
Edina stalnica v življenju je sprememba.

In kot je rekel/a gustav – ne dajaj obljub, ki niso v tvojih rokah. Zakaj pa obljubljaš nekaj, kar ni sto procentno? Da se vzgojiteljica lahko zamenja, ni ravno nadnaravni dogodek, na katerega resnično ni moč pomisliti.

To ni enaka obljuba kot tista, da boš otroku kupila igračo. Ta je odvisna od tebe. Zamenjava vzgojiteljice in režim v vrtcu pa ne.

In noben ni rekel, da razočaranja ob takih stvareh ni, kako se pa skoznje otroku pomaga, je pa odvisno od zrelosti staršev. In predvsem – razočaranja so pač del odraščanja in dozorevanja, tako pri otrokih kot odraslih. Nekatera so lahko prihranjena, nekatera pa pač ne.

LP

danes sem šla ponjo prej, pa se je na srečo izkazalo, da je kar dobro prenesla. spala je, jedla, tudi lulala v kahlo. spoznala sem novo pomočnico, se mi zdi da je fajn. še vedno pa mislim, da tak odnos uprave do staršev ni ok. ker ko sem na igrišču srečala bivšo varuhinjo in ji povedala, da je ravnateljica rekla možu, da sprememba ni od danes na jutri, da je obvestilo viselo na oglasni in da si je itak pomočnica to želela je bila “rahlo” presenečena, tudi sama je izvedela za spremebo šele pred 3 dnevi, viselo je obvestilo včeraj na oglasni in da si sploh ni tega želela.
kakorkoli, preživeli bomo, to mi je jasno. samo ob toliko drugih spremembah (lihkar iz pleničk, prihod sestrice čez 2 meseca in panični strah pred kokoškami, kužki, mucami… iz nepojasnjenega vzroka že kakšna 2 meseca, se mi ta stres danes ne zdi potreben.
pa tudi prvič ni, da si zmišljujejo, maja so tudi začeli nas nagovarjat, da bi jo dali v drugo jaslično, kao za njeno dobro, da bo bolj napredovala. razlog pa je bil, da so hoteli v 1. jaslično stisnit še enega dojenčka. pa sem odločno povedala, da ni šans, itak je bila v vrtcu samo do julija. valjda so potem našli drugo mamico, ki se ji je pa to zdelo fajn, da je njen otrok že “toliko zrel”, da gre v višjo skupino.
madžarščina pa… razmišljam, da bi se preselili v budimpešto – imam ogledano eno službo (samo oni tega še ne vejo :)), otroci bi se z lahkoto naučili madžarski, ker tamala ponovi vse, kar ji povem – pa to baje za slovence sploh ni enostavno pri vseh teh črkah, ki jih madžarska abeceda pozna.
upam, da se bo tudi vaša punčka kmalu privadila..
jaz sem se odločila, da bo jo kar mož vozil zjutraj, bova obe bolje prenesli ločitev.

timea,
veseli me, da se je tamala že privadila, tebi bo pa lažje ko jo ne boš slišala jokat.
Definitivno tak odnos od uprave ni fer.
OOO, kako si pa uspela najti službo v Budimpešti? Čestitam! Upam, da boš ti in vsi tvoji zadovoljni. Če pa imaš tam še kakšno pomoč (babica, mama), pa toliko bolje! Držim pesti da se ti bo izšlo! Mi pa ostanemo samo pri branju madžarskih knjigic.
Pa še to! Kjer koli že boš, bodo “spremembe stalnica v življenju”, kot je nekdo že napisal. Samo od nas je odvisno, kako jih doživljamo. Probaj iz vsake spremembe potegniti le najboljše!
Želim vam vse lepo!