S 6 leti v šolo – prezgodaj?!
Moj prvi je šel v 1R 2012 koje bil star 6 let in 2 meseca. Razred je bil razred, takšen ta za 1. razred kot tisti potem za 9. Spredaj table in kateder potem pa klopi. Šolska ura je bil 45 min začetek in konec je označil šolski zvonec. Vsi so morali sedate na miru pisati črko ki so jo spoznavali po cello stran
Drugi je šel v 1R 2013 na drugem delu Slovenije. Razred je bil čisto drugačen, šolske klopi so bile posavljene tako v kvadrat, oziroma so jih tudi večkrat prestavili, pač glede ta no kaj so delali. Na stenah so bile slike in črke, ter števila, da so lažje spoznavali. Spredaj je bila sicer table. Zvonca niso imeli pouk je trajal pač odvisno od teme ki so jo delali. Malica je sicer bila ob pol desetih, potem pa so imeli še krajše pavze za sadje, ko jim je padla koncentracija.
Vmes so imeli vsak dan tudi dva krajša odmora za igor.
Pri prvem je bila domača naloga vsak dan, pri drugem smo imeli domačo nalogo le sem ter tja kakošno pa še to bolj v stilu prinesi to in to, pojdi v naravo in opozuj to in to , preberite doma kakšno kratko zgodbo.
Pri obeh naj bi bil isti sistem ista priporočila istega ministrstva pa takšna razlika. Kot je bilo nam razloženo je da imajo sole predpisano kaj morajo spoznati do konca 1. triade, kako pa potem to razdelijo med leti pa je stvar sole. In moram reč da 1. ni nič bolj obvladal stvari kot pa drugi čeprav je delal veliko bolj. Bi pa 2. ker je bistveno bolj aktiven otrok težje prenašal sistem ki ga je imel 1. in bi s tega težje delal naprej saj bi se mu šola zamerila že 1. leto.
[/quote]
ja sej, to je pa še ena od plati našega šolskega sistema … velika avtonomnost šole in tudi posameznih učiteljev. Kar je seveda dobro in prav za tiste z vizijo, željo po napredku in zavedanjem, kaj v resnici šola otroku lahko da ali odvzame …. ampak teh je pri nas res veliko premalo, žal.
“Le kako smo mi preživeli,” reče moja mama, “ko smo nosili sočasno iste čevlje? Pač brat pozimi ni šel tisti dan v šolo, ko sem jih imela jaz, ane? Ena učiteljica me je zaprla, ker sem narisala cerkev. Doma me je mama še nabunkala, ker nisem prišla domov s sošolko in me tudi poslušat ni hotela, zakaj…”
…….
………
…………
“Le kako smo mi preživeli,” reče moja mama, “ko smo nosili sočasno iste čevlje? Pač brat pozimi ni šel tisti dan v šolo, ko sem jih imela jaz, ane? Ena učiteljica me je zaprla, ker sem narisala cerkev. Doma me je mama še nabunkala, ker nisem prišla domov s sošolko in me tudi poslušat ni hotela, zakaj…”
…….
………
…………
[/quote]
A si ti hotla kaj povedat?
Nehejte si na još prvijat tiste otroke, pa bo bol.
“Le kako smo mi preživeli,” reče moja mama, “ko smo nosili sočasno iste čevlje? Pač brat pozimi ni šel tisti dan v šolo, ko sem jih imela jaz, ane? Ena učiteljica me je zaprla, ker sem narisala cerkev. Doma me je mama še nabunkala, ker nisem prišla domov s sošolko in me tudi poslušat ni hotela, zakaj…”
…….
………
…………
[/quote]
A si ti hotla kaj povedat?
Nehejte si na još prvijat tiste otroke, pa bo bol.
[/quote]
Moja replika temelji na resničnih dogodkih. Tvoja na potenciranem pretiravanju, sicer ne bi v tej temi pisala o kvazi dojenju pri 35 letih.
Katera se je bolj oddaljila od smisla, boš najbrž uspela razbrat. Saj si nekoč hodila v prvi razred.
Edino kar lahko rečem je to, da je vsega preveč in to prezgodaj. Če bi bil otrok rojen od septembra dalje ali celo od avgusta, bi prosila za še eno leto v vrtcu. Za učenja lačne bo znanje počakalo .. škoda otroških brezskrbnih let za sedenje v šoli. Vsi moji trije otroci so v razredu med starejšimi, dva sta šla leto kasneje, izkazalo se je kot pravilna odločitev. Sicer pa naj vsak starše posluša svojo intuicijo.
Razen računanja, branja in pisanja, so vse ostale naloge, ki jih navajaš v domeni družine. Otrok bi se moral tega v 5-6ih letih”naučiti” doma. In se tudi nauči v družinah, ki znajo otroke vzgajati. Ki jih vzpodbujajo k samostojnosti, pomoči pri družinskih opravilih… Tisti, ki preživljajo popoldneve v varstvu, ker starši zanje nimajo časa, ki morajo k babici, ker mama ni sposobna iti z njimi v trgovino, tisti gredo res iz plenic direktno v šolo. Za to pa nosijo odgovornost starši. Če bi vsi otroci prišli iz družin “opremljeni” tako kot je treba, bi bilo učenje pisanja, branja in računanja za njih mala malica. Ker pa še ritke ne znajo obrisati in se jim še nikdar v življenju ni bilo treba potruditi za kakšno stvar, so ko še šola pritisne nanje s svojimi zahtevami, eni veliki revčki. Kdo je kriv? STARŠI. Pa ne mi zdaj o kakšnih razlikah v razvoju, ker za tiste nadarjene je 1.razred itak dolgčas.
Ker se punčke fizično prej razvijejo, to svojega sina nisi dala kasneje v šolo?
Še vsi starši, ki sem jih vprašala, ali so zadovoljni, ker so se odločili za odlog vpisa, so rekli, da je bila to zelo dobra odločitev ter je otrok v tistem letu veliko pridobil, ker se eno leto v tej starosti precej pozna. Veliko lažje so se vključili v šolo in lažje sledili pouku.
Je pa zanimivo, da ko sedaj razmišljam, je v vseh primerih, ki jih poznam, šlo za fantke.
Jaz sem šla v prvi razred daljnega leta 1964, nisem še imela sedem let (rojena sem decembra). Takrat smo še imeli osemletko. Otroci smo bili vsi doma, na podeželju ni bilo vrtca. Šola je bila oddaljena skoraj dva kilometra, hodili smo peš. Spomnim se, s kakšnim veseljem sem šla v šolo, s kakšnim veseljem sem se učila črk in številk! Nobenega stresa ni bilo! Konec prvega razreda nas je učiteljica naučila pisati, brati in računati do dvajset. Naučili smo se tudi vse pisane črke, pisali smo s posebnim peresom in črnilom.
Vnuk ima za iti naslednje leto v šolo, rojen je decembra, torej za v prvi razred ne bo imel še niti šest let. Hčerka razmišlja, da bi ga dala pozneje v šolo, ker se ji zdi še otročji.Časi se spreminjajo, morda so otroci danes bolj inteligentni kot včasih, po drugi strani pa so manj samostojni in manj zreli kot nekoč. Je problem, kako ti otroci stari šest let in pol ali pa še manj kot šest zdržijo pri miru nekaj ur.
Moj otrok je decembrski, v šolo je šel s svojim letnikom in nikoli nisem sedela z njim zaradi šole. Niti v prvem razredu ne.
So pa bili otroci rojeni januarja in februarja, torej skoraj leto dni starejši, pa so imeli probleme. Vedno, tudi pozneje. Sin je imel leto dni starejšega sošolca, pač kaprica staršev, da je “bogi premičken”, ampak to ni čisto nič pomagalo. Mogoče bi moral v šolo pri desetih letih?
Pri tej starosti govorit o razlikah v zrelosti zaradi par mesecev starostne razlike je pesek v oči. In če razmišljate na ta način, so seveda potem sami beboti v prvem razredu. Ne more tega, ne more onega, po eni strani ne sme splezat na drevo, po drugi strani ga pa pri treh letih vlačite na samostojnem kolesu po kolesarskih stezah, po vlečnicah in strmih smučiščih, po ne vem kakšnih tečajih in treningih … ampak da bi pa napisal tistih par črk, ne, za to je pa čisto premičkeno.
[/quote]
Ko mi gre nekdo naproti z beboti, kot si jih sforsirala v zadnjem odstavku, me vse mine. Bistvo ni le v tistih parih črkah, čeprav na njih temelji tvoja izkušnja.
Sčasoma se bo meja, skozi take razlage, pomikala toliko nižje, kolikor bo ustrezalo institucijam, ki organizirajo izobraževanje. Otroci preživijo. Še vedno so.
[/quote]
V marsikateri drugi državi se šola začne že prej, in tako je že desetletja, ne premikajo meja navzdol. In otroci so tam pri petih, šestih letih mnogo bolj samostojni, nihče jih ne ujčka tako kot pri nas.
V prvi triadi praktično nimajo stika z drugimi učenci. Itak veliko prej zaključijo s poukom, na kosilo gredo skupaj, imajo svoje prostore, toalete, itd.
Beboti so zato, ker jih take delate starši. Vsega jih je strah, vse se jim zdi preveč naporno, samo tri korake zalaufajo, že vpijete: padel boš, ne hiti, se boš prepotil in prehladil, ne plezaj, se boš udaril, in če ima eno mirkoskopsko praskico, ste že na urgenci.
Jaz sem doma z vasi, blizu LJ, zanimiva kombinacijo domorodcev in priseljencev. Domorodci gajstni in korajžni, priseljenčki že pri šestih letih putrasti, vampasti, nerodni in motorično debilni. Bojijo se vseh mogočih živali, v naravo itak ne smejo, ker so alergični. To zdaj raste in ja, to dejansko pri 6 letih ni za v šolo. Pri nobenih letih. To je za imet doma pod nadzorom 24 ur na dan. Ampak tako jih vzgajate starši, ki se vam zdijo pri 6 letih čisto premajhni za vse, razen tisto, kar vam paše.
Ah, tud jaz sm se s 6 leti še igrala, pa sm bila vseen vesela in ponosna, prava frajerka, ker grem jaz že v šolo 😉
Se doma včasih pogovarjamo o tem in ja, je tud moje starše takrat mal skrbel kako bom pa jaz s 6 leti lahk pri miru sedela, poslušala, se učila….pa je šlo bp. Sama se 1.razreda res ne spomnn tolk, mi je pa mami govorila, da smo se ful učil skoz igro, ne vem pa kako je dans, ampak mislm, da se kaj dost ni spremenil.
Ko mi gre nekdo naproti z beboti, kot si jih sforsirala v zadnjem odstavku, me vse mine. Bistvo ni le v tistih parih črkah, čeprav na njih temelji tvoja izkušnja.
Sčasoma se bo meja, skozi take razlage, pomikala toliko nižje, kolikor bo ustrezalo institucijam, ki organizirajo izobraževanje. Otroci preživijo. Še vedno so.
[/quote]
V marsikateri drugi državi se šola začne že prej, in tako je že desetletja, ne premikajo meja navzdol. In otroci so tam pri petih, šestih letih mnogo bolj samostojni, nihče jih ne ujčka tako kot pri nas.
V prvi triadi praktično nimajo stika z drugimi učenci. Itak veliko prej zaključijo s poukom, na kosilo gredo skupaj, imajo svoje prostore, toalete, itd.
Beboti so zato, ker jih take delate starši. Vsega jih je strah, vse se jim zdi preveč naporno, samo tri korake zalaufajo, že vpijete: padel boš, ne hiti, se boš prepotil in prehladil, ne plezaj, se boš udaril, in če ima eno mirkoskopsko praskico, ste že na urgenci.
Jaz sem doma z vasi, blizu LJ, zanimiva kombinacijo domorodcev in priseljencev. Domorodci gajstni in korajžni, priseljenčki že pri šestih letih putrasti, vampasti, nerodni in motorično debilni. Bojijo se vseh mogočih živali, v naravo itak ne smejo, ker so alergični. To zdaj raste in ja, to dejansko pri 6 letih ni za v šolo. Pri nobenih letih. To je za imet doma pod nadzorom 24 ur na dan. Ampak tako jih vzgajate starši, ki se vam zdijo pri 6 letih čisto premajhni za vse, razen tisto, kar vam paše.
[/quote]
V marsikateri drugi državi se pa pouk začne kasneje.
Ah, ja, mamice in vaša vatka. Enkrat bodo otroci morali odrasti v kruti svet in takrat bodo trdo pristali. Oba moja otroka sta šla v šolo s 5. leti, noben ni konca storil, noben ni umrl. Danes sta oba popolnoma normalna srednješolca, en daleč nad povprečjem.
Vpis v 1. razred vam brani samo strah, da vaš otrok ne bo tako uspešen kot drugi, dajte si priznat. Drugače ni šola nič takega, zaradi česar bi bilo treba travmirat. Pač del življenja, ki ga slejkoprej čaka. Če mu je predstavljeno kot nekaj pozitivnega, ne more biti popolnoma nič narobe.
Ko mi gre nekdo naproti z beboti, kot si jih sforsirala v zadnjem odstavku, me vse mine. Bistvo ni le v tistih parih črkah, čeprav na njih temelji tvoja izkušnja.
Sčasoma se bo meja, skozi take razlage, pomikala toliko nižje, kolikor bo ustrezalo institucijam, ki organizirajo izobraževanje. Otroci preživijo. Še vedno so.
[/quote]
V marsikateri drugi državi se šola začne že prej, in tako je že desetletja, ne premikajo meja navzdol. In otroci so tam pri petih, šestih letih mnogo bolj samostojni, nihče jih ne ujčka tako kot pri nas.
V prvi triadi praktično nimajo stika z drugimi učenci. Itak veliko prej zaključijo s poukom, na kosilo gredo skupaj, imajo svoje prostore, toalete, itd.
Beboti so zato, ker jih take delate starši. Vsega jih je strah, vse se jim zdi preveč naporno, samo tri korake zalaufajo, že vpijete: padel boš, ne hiti, se boš prepotil in prehladil, ne plezaj, se boš udaril, in če ima eno mirkoskopsko praskico, ste že na urgenci.
Jaz sem doma z vasi, blizu LJ, zanimiva kombinacijo domorodcev in priseljencev. Domorodci gajstni in korajžni, priseljenčki že pri šestih letih putrasti, vampasti, nerodni in motorično debilni. Bojijo se vseh mogočih živali, v naravo itak ne smejo, ker so alergični. To zdaj raste in ja, to dejansko pri 6 letih ni za v šolo. Pri nobenih letih. To je za imet doma pod nadzorom 24 ur na dan. Ampak tako jih vzgajate starši, ki se vam zdijo pri 6 letih čisto premajhni za vse, razen tisto, kar vam paše.
[/quote]
Svojo pravo bit in primitivizem kažeš ne le z beboti, temveč opisom priseljenčkov. Predvidevaš, da sem sama starš, na katerega kažeš s prstom. Lahko bi ti razložila, kako zelo se motiš. A se mi zate ne zdi vredno truda.
Že iz zgoraj zapisanega, iz izkušenj staršev, ki so več lastnih otrok vpisali v devetletko, se razbere, kako različno se pouk prvošolcev odvija od šole do šole, od obdobja do obdobja. Ohranja se pomembnost prvega stika s šolo, način izvajanja program glede na ciljno naravnanost. Ponekod prijazneje kot drugje – kdo ima na to vpliv?
Otroštvo ostaja kratko in dragoceno.
dete gre v petek v drugi razred.
od dneva rojstva do vstopa v OŠ smo odpravljali motorične težave z delovnimi terapijami, dete tudi zicledra še danes nima.
šola zahteva svoje-spremenila ne bom ničesar.
pri pisanju so včasih tekle solze, včasih je meni zadnji feder odneslo, ko sem ga gledala, kako gleda okrog…
mulcu sem jasno povedala: zahtevam samo to, da se trudiš. vse ne bo bp, pri kaki stvari boš super, pri kaki stvari malo manj-ampak dokler se TRUDIŠ, si naredil vse.
tudi učiteljici sem povedala, kaj bom od otroka doma zahtevala in da včasih ne bo imel vse naloge narejene (ker on pač okrog gleda, namesto dela). ne bom tri ure popoldan dežurala ob njemu, da bo vsa naloga narejena.
nekajkrat je bilo napisano “manjka naloga” in to ga je bolelo bolj, kot pa če bi ga pretepli!
še vedno zna kdaj reči, da šole ne mara, ampak NIKOLI ni rekel, da ne bo naloge delal. nikoli ga ne vlečem k mizi. bo pač zopet napisano, da manjka naloga. in res je bilo vedno manjkrat to napisano.
otroku je jasno, da jaz sem svoje šole dala skozi in da to je njegova “služba”. ne zahtevam, da briljira, zahtevam pa, da se TRUDI.
amen!
aja, poanta pisanja je ta, da otroci zmorejo prekleto veliko. in tudi jaz sem mnenja, da so starši tisti, ki niso sposobni (biti starši tj. otroka pripraviti na življenje). in ne, nisem učiteljica.
Jaz nas poznam nekaj, ki smo šli v šolo s 6. leti, in to pred uvedbo 9letke. Šli smo prej zato, ker smo imeli pozno rojstni dan (konec leta).
Potem sem imela pa zraven še nekaj zgodnjih, ki so šli v šolo tudi s 6-leti, pa so bili rojeni tam od januarja-marca… pa jih starši niso hoteli nazaj držat.
Vsi smo bili ok.
Če je otrok že 6 star pomoje nima smisla da ne gre v OŠ, razen, če ima težave. Če je pa star šele 5 let in bo šele 2017/18 star 6, potem je pa morda smiselno razmislit o tem, da ostane v vrtcu še 1 leto.
Če bi bila cena vrtca za vse enotna in ne bi bilo subvencij na ceno vrtca glede na imaginarne in zgoljufane prihodke staršev in samohranih mater, bi večina slovenceljskih mater in očetov še kako pritiskala na ministrstvo, naj vendar gredo otroci že s 5 leti v šolo, ker bi bilo zanje tako ceneje.
Ukiniti subvencije vrtca, zaračunati enotno ceno prehrane ( malice in kosila) vsem otrokom, država pa naj skozi OD nivelira stanje lenih in nesposobnih delomrznežev, ki štepajo otroke, za njihov preživljanje pa nimajo niti volje in denarja. In starši naj se že enkrat začnejo s svojimi otroci ukvarjat tako, da jih bodo naučili obrisat nos, umit roke, zavezat vezalke, obut čevlje, obleč bundo in seveda obrisat r.. t.
Vsega tega večina zdajšnje generacije otrok ne obvlada, ker jih starši tega niso naučili.
Vedno bodo nekateri premajhni in nesposobni. Vse življenje bo tako!
Poudarek je na NEKATERI. Nikakor niso šli vsi 6-letniki, ki so bili rojeni od januarja do marca, v šolo s 6. leti, ampak so nas prej testirali, če smo sposobni. Tudi jaz sem šla s 6 leti takrat v šolo, bila sem sicer odličnjakinja, a šole sem se težko navadila.
[/quote]
V moji generaciji niso nikogar testirali. Testiranje so uvedli kasneje.
“Le kako smo mi preživeli,” reče moja mama, “ko smo nosili sočasno iste čevlje? Pač brat pozimi ni šel tisti dan v šolo, ko sem jih imela jaz, ane? Ena učiteljica me je zaprla, ker sem narisala cerkev. Doma me je mama še nabunkala, ker nisem prišla domov s sošolko in me tudi poslušat ni hotela, zakaj…”
…….
………
…………
[/quote]
A si ti hotla kaj povedat?
Nehejte si na još prvijat tiste otroke, pa bo bol.
[/quote]
Grem stavit, da si jalova.Bog že ve zakaj se je poigral s teboj 😛
Če gre v petek v prvi razred je tole mal nesmiselno, a ne?
Mi smo našo zadržali, sem jo dala testirat itd. Najbolj je pretehtal nasvet njene vzgojiteljice, ki je svetovala odlog. Se pozna eno leto, vidno, v soc zrelosti, v napredku pri sedenju in natančnosti (npr barvanja). Povsem sama se je tudi naučila brati, nikoli je nismo učili ali silili. Bi bila pa stara 5 let ob vstopu v prvega, če ne bi odložili.
Poudarek je na NEKATERI. Nikakor niso šli vsi 6-letniki, ki so bili rojeni od januarja do marca, v šolo s 6. leti, ampak so nas prej testirali, če smo sposobni. Tudi jaz sem šla s 6 leti takrat v šolo, bila sem sicer odličnjakinja, a šole sem se težko navadila.
[/quote]
V moji generaciji niso nikogar testirali. Testiranje so uvedli kasneje.
[/quote]
Sem letnik 1965 in so testirali.
Ah, daj, imaš vzgojiteljice, ki bi vse zadržala v razredu, ker so revčki in take, ki za vse rečejo naj gredo. Ko sem jo jaz vprašala, ali naj moja gresta, me je tako žalostno pogledaa. A veste, gospa, to je še tako majhno. Pa je bilo vse okej! Kdo pa od prvčkov zahteva, da so socialno zreli, vas prosim? Tudi moja se je sama naučila brati do 1. razreda – pa je bila stara pet let. To nima nobene zveze z vpisom. Tudi če ne bi poznala ene same črke. Vsakršne otroke imaš v razredu. Še najmanj jih definira starost.