Sem bolj samotarski tip človeka. Me zato ljudje ne marajo, ignorirajo? Ko s kom govorim mi je nerodno, neprijetno, se mi trese glas.Kaj mi je? Že mama je bila takšna.

tud jaz sem taka.

tudi jaz

ja, jaz sem tud tak
in do mene so tud taki

Tudi jaz sem taka. Finta pa je v tem,da sem jaz rada v družbi, najraje bi bila muha. rada sem prisotna, samo pozornost ne sme biti usmerjena vame, ker mi je potem nerodno. tudi ne pripovedujem dolgih zgodbic. vse povem s par besedami, pa še tiste si vnaprej naštudiram, ker drugače je polom, se kar nekje zalomim, jecljam…
Čisto drugače pa je v družbi parih meni znanih ljudi, ker se lahko popolnoma sprostim in normalno govorim.

Temu se reče anksioznost….

oziorma socialna fobija…..

Ta stanja se da uspešno odpraviti…. seveda pa mislim, da je ključni dejavnik v tem, da to čimprej prepoznaš in odpraviš…. (če ne moreš sama, si poišči pomoč….)

To je eden izmed razlogov, da ljudje pijejo….. v Sloveniji oziroma med Slovenci se mi zdi pogosta motnja, ki pa je spregledana…. le Slovenci smo dobili etiketo, da smo narod alkoholikov… nihče se pa ne vpraša zakaj…..

Temu se reče introveriranost

članek v hr

Popolnoma enaka sem jaz. Nimam prijateljev, vse to me že spravlja v obup.

Jaz tudi, star 25 let, sicer nekih hudih težav spet nimam glede tega, da ne bi mogel komunicirati. Sem pa zaradi tega osamljen, ker ne naredim tistega koraka, ki pomeni nekaj več, bodisi za prijateljstvo ali zvezo ali pa zgolj za ohranjanje kontaktov s starimi znanci. Sicer je pa zanimivo koliko nas je.. Lahko bi se dobili, tudi skupinsko če je kdo za ? Vsaj meni se bi bilo lažje družiti z nekom za katerega vem, da ima podobne težave, kot pa z današnjo generiko, kjer se vsi pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu in da so sami popolni.

Sicer pa mislim, da smo mi vsi radi v družbi, ampak predvsem v taki kjer se počutimo udobno, to pa vsi vemo kako je pri nas želvah, ko ven pridemo šele čez nekaj časa, ko se navadimo na novo okolico in ljudi 😀